Po pomoč prihajajo zdaj k zdravnikom le tisti otroci, ki so drastično shujšali, če se že oglasi kakšen s čezmerno težo, je to le vrh ledene gore. Ti otroci so zdaj skriti med domačimi stenami. Zdravniki opozarjajo, da se moramo čim prej soočiti z dejstvom, da sta ustrezna prehrana in telesna dejavnost v obdobju epidemije in ukrepov za preprečevanje širjenja okužb zelo ogrožena. Ne gre samo za presežek kalorij, prenajedanje v domačem okolju je povezano tudi s čustvenimi stiskami otrok. O problemu debelosti med epidemijo smo se pogovarjali z dr. Magdaleno Urbančič, specialistko pediatrije v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, in doc. dr. Primožem Kotnikom s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Pred pandemijo je bilo v Sloveniji pretežkih približno dvajset odstotkov otrok. Statistični podatki so takrat celo kazali, da se je krivulja debelosti pri otrocih po dolgih letih končno obrnila navzdol, vendar je dr. Magdalena Urbančič, ki se že več kot trideset let kot specialistka pediatrije v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični dnevno sooča s tem problemom, do teh trditev zelo zadržana. Opozarja celo, da je čezmerna teža otrok veliko kompleksnejša in zelo vpeta v družinsko okolje ter da se nikakor ne smemo slepiti, da se v Sloveniji pri otrocih ne srečujemo tudi z ekstremno debelostjo. Prepričana je, da bo omejevanje telesne dejavnosti med pandemijo zaradi zaprtja šol, prepovedi organizirane športne vadbe in prepovedi druženja na javnih prostorih na koncu terjalo svoj davek.

Slabe razmere v družini so večji problem kot presežek kalorij. »Pediatri v bolnišnicah smo že po prvem valu epidemije zaznali več bolnikov in več predvsem izrazite debelosti pri otrocih. Tudi tisti, ki so bili pred prvim valom pandemije že vključeni v program zdravega življenjskega sloga za otroke in njihove starše, so v izvajanju programa popustili. Dobila sem vtis, da te družine ne zmorejo moči za podporo otroku, in pravzaprav se mi je takrat izkristaliziral pravi vzrok debelosti pri otrocih. Že pred tem se je nakazovala stiska otrok in njihovih družin. Po prvem valu pandemije pa nenadoma nismo imeli več otrok z 'enostavno debelostjo' zaradi presežka kalorij, ampak je vsakega od njih obremenjevala še kopica nerešenih težav. Težave so kompleksnejše, kot so se nam zdele prej. Starši so vzrok videli predvsem v šolskih obremenitvah, na sekundarni zdravstveni ravni pa smo že vedeli, da so motnje hranjenja povezane s številnimi psihičnimi dejavniki in razmerami v družini,« razloži dr. Magdalena Urbančič.

Omejevalni ukrepi zaradi pandemije so bistveno posegli v najpomembnejše dele življenja otrok. Po mnenju naše sogovornice je nedopustno, da so otroci tako dolgo doma – najdlje od vseh otrok v Evropi. Na odnose v družini je po njenem vplivalo tudi to, da se je morala vloga staršev nenadoma spremeniti, in to iz ljubečega očeta oziroma mame v strogega učitelja, negovalca, vzgojitelja in vzdrževalca. »To naj bi bila vloga staršev, vendar to nalogo vsak opravlja po svojih zmožnostih, znanju in prepričanju. Upoštevati moramo tudi, da so nenadoma odpadli tudi vsi pomočniki staršev pri vzgoji – šola, vrtec, še verouk. Osnovna rutina otrok se je spremenila, oni pa niso znali in niso zmogli uravnotežiti prehranskih ter gibalnih navad. Veliko otrok, ki so imeli pred pandemijo težo na zgornji meji in so bili vključeni v različne športne krožke, sploh ni opazilo, da se čezmerno prehranjujejo. V tem času so se nehali gibati, ostali so doma, niso se družili z vrstniki, in tako so kaj kmalu postali otroci s čezmerno telesno težo. Tisti z že prej izraženo debelostjo pa so težo večinoma močno povečali.«

Posledice pandemije in spremljajočih ukrepov se bodo pri otrocih, ki so zaradi razvojnih značilnosti in potreb ena najranljivejših skupin, najbrž kazale še zelo dolgo. »Posledice pandemije bodo otroci čutili kar nekaj časa. Veliko je seveda odvisno od posameznika in spodbud okolja ter vzgojnih ustanov. Pri nekaterih bodo morda dovolj že športna dejavnost in socializacija ter zdravo okolje. Večina pa jih bo po mojem mnenju potrebovala pomoč psihologov, psihoterapevtov in, seveda, tudi pedopsihiatrov,« poudarja dr. Magdalena Urbančič.

Utesnjenost »hrani« debelost. Dr. Primož Kotnik s pediatrične klinike v Ljubljani, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za diagnosticiranje in zdravljenje motenj hranjenja, predvsem čezmerne telesne teže, se strinja, da se je med pandemijo koronavirusa življenje slovenskih otrok izrazito spremenilo. »Občutno se je skrajšal čas, v katerem so otroci primerno telesno dejavni. Pod primerno mislim ne le časovno dovolj dolgo, temveč tudi dovolj intenzivno. Tu ima za številne otroke pomembno vlogo šola. Hkrati se je izrazito podaljšal čas, ko so telesno nedejavni in izpostavljeni zaslonom, in to ne samo zaradi šolskega dela, temveč tudi ker nimajo prejšnjih popoldanskih dejavnosti. Da se je telesna kompetenca otrok med pandemijo kritično zmanjšala, so objektivno opredelili tudi strokovnjaki na fakulteti za šport. Na zdravje otrok poleg tega močno vpliva kronični negativni stres, ki ga doživljajo med pandemijo. Strah za lastno zdravje, za zdravje bližnjih, odsotnost neposrednih socialnih stikov z vrstniki, negotovost glede poteka šole in nadaljnjega izobraževanja vodijo v utesnjenost, ki je lahko sama po sebi razlog za razvoj debelosti in zaplete, povezane z nezdravim življenjskim slogom.«

Dr. Primož Kotnik poudarja, da ima vse navedeno že danes posledice, in opozarja, da bi lahko bile tudi dolgoročne, če ne bomo ničesar naredili v prid zdravja otrok. »Pediatri zato menimo, da bi morala biti vrnitev otrok v šole ena od prednostnih nalog, kar smo med drugim izrazili tudi v sklopu izjave Združenja za pediatrijo, Sekcij za primarno pediatrijo in v javnih nastopih nekaterih naših kolegov.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 3, 19. 1. 2021