Komu je tukaj mar za zlorabljene ženske?

Bilo je jasno kot beli dan, kaj se je pet let dogajalo za zidovi Savna kluba Marina v Ajševici pri Novi Gorici. Enoletna policijska preiskava naj bi priskrbela trdne dokaze, da gre za prostitucijo, in tožilstvo je poleti 2019 obtožilo 18 posameznikov. Iz novih dokazov je razvidno, da lovke hudodelske hobotnice, ki se je hranila z mesom in krvjo žrtev prostitucije, niso segale samo v kriminalno podzemlje, temveč tudi na področja odvetništva in politike. Pravno podlago za nemoteno trgovino z ljudmi in pranje denarja so menda priskrbeli odvetniki. Tožilstvo naj bi zdaj ovadilo vsaj dva. Potek sojenja, na žalost, nakazuje, da bo odvetnikom obtoženih uspelo izločiti obremenilne dokaze, zvite metode finančnih pritiskov na žrtve prostitucije pa opredeliti kot gospodarski podvig.

Nam bo iz pip še tekla pitna voda?

Medtem ko so oči javnosti uperjene v en pereč problem, se v ozadju dogaja nekaj čisto drugega, na kar nismo dovolj pozorni. Primer tega bi lahko bil Zakon o vodah, ki ga želijo v vladi čisto majčkeno spremeniti. Gre za takšne malenkosti, da se vam z njimi sploh ni treba obremenjevati, pravijo. Pa res?! Zdravnico prof. dr. Metodo Dodič-Fikfak, dr. med., ki se že dolga leta ukvarja z vplivi okolja na naše zdravje, ter okoljevarstvenika Uroša Macerla in Miho Stegela močno skrbi za našo prihodnost. Nam bo iz pip še tekla neoporečna pitna voda?

Bodite z nami!

Po 32 letih izbiranja Slovenke leta nas je moralo doleteti nekaj posebnega. Da bomo ploskali vsak na svojem koncu naše dežele, a združeni v poklonu ženskam, nominirankam za Slovenko leta 2020. Zato, ker premikajo družbo na bolje. Prav zaradi upanja, ki nam ga dajejo, je slovesnost tokrat pomembnejša kot kadarkoli. Oder je pripravljen, cvetje izbrano, kipec čaka. Mi pa vas vsak teden bolj vneto vabimo, da si rezervirate 29. marec ob 20. uri. Prireditev boste lahko spremljali na naši spletni strani www.slovenkaleta.si

Torpedirana kraljica

Že nekaj časa se je vedelo, da zakonca Suseška pripravljata intervju z ameriško televizijsko gostiteljico Oprah Winfrey. V njem naj bi Meghan, ameriška soproga princa Harryja, pojasnila, kako je z njo ravnala kraljevska hiša, v katero se je primožila. Ko pa je pred ameriške zaslone sedlo skoraj 50 milijonov gledalcev najprej v Ameriki, naslednji dan v Britaniji in po vsem planetu, so ljudje osupnili. Očitki so bili hujši od nočne more. Vojvodinja Suseška je v solzah spregovorila o rasizmu, nerazumevanju, mislih na samomor in, v podtonih, poniževanju njunega otroka v najspoštljivejši družini sveta.

V čast si štejem, da mi je to uspelo!

Danes si večina žensk ne more več predstavljati, da bi rodile brez partnerja ob svoji strani, razen seveda v redkih izjemah, kot je bilo krajše obdobje v prvem valu epidemije koronavirusa. Je pa bila misel na moža v porodni sobi pred malo več kot štirimi desetletji skorajda bogokletna. Kljub temu se je sem in tja našel kakšen, ki je želel biti ob svoji ženi, ko je ta spravljala na svet njunega potomca. Sprva so takšne redke ptice samo debelo gledali, če so omenili kaj takega. Po zaslugi znanega ginekologa in porodničarja dr. Marjana Pajntarja pa je leta 1978 moški prvič dobil svoje mesto v porodni sobi. Najprej v kranjski porodnišnici.

Pernati vratar se rad čohlja

Stanovalec z najdaljšim stažem v Domu upokojencev Center Tabor ni človek, temveč dvaintridesetletna ara Jogi. Ko je bila stara eno leto, so jo pripeljali iz Nemčije, in vse odtlej razveseljuje starostnike v domu. Življenja brez Jogija, ki stopiclja po sprejemnici, ko ga spustijo iz njegove velike kletke, in počne razne vragolije, si v domu skorajda ne znajo več predstavljati!

Ne rešujejo več sveta z lepoto

V dobrih, starih časih so obstajala lepotna tekmovanja. Z raznoraznimi imeni: Miss sveta, Miss vesolja, Miss zemlje, Miss International ... Nekatera obstajajo še danes. Malo se tudi spreminjajo. V nekaterih razvitejših deželah Evrope, v Nemčiji, na primer, se lahko na lepotno tekmovanje prijavijo tudi mamice in ženske s kariero. Včasih so jo mlade punce šele lovile, zato so se prijavile na tekmovanja, in potem so bili njihovi odgovori: »Rada bi, da bi bil mir na svetu in da otroci ne bi bili več lačni.« Danes, upajmo, mamice in uspešne poslovne ženske razlagajo o drugih stvareh, čeprav se vprašanja menda niso dosti spremenila. In ne stopicljajo več po odru v kopalkah in seksi spodnjem perilu. To se vendar za mamice in ženske s kariero ne spodobi. Čeprav se morda kakšno moško oko ob tem malce orosi od žalosti.

Če je že jemal, je tudi nam dajal

Ta miselnost – »Ako je i krao i nama je dao« (prevod v naslovu) – je, hote ali ne, prevevala pogreb Milana Bandića, Hercegovca, ki je po 20 letih kraljevanja v hrvaški prestolnici veljal za »nesmrtnega«, dokler mu srčni infarkt ni prekrižal načrtov. Zapuščina zagrebškega župana, ki je s šestimi mandati postal »bog in batina«, šteje najmanj 250 kazenskih ovadb, korupcijo, Zagreb, ki se utaplja v dolgovih, nepotizem, večkratno preplačani in nedokončani projekti pa so samo del te velike zgodbe o vrhunsko zgrajenem kultu osebnosti. Zase je Bandić jemal z obema rokama, svoje interese je prepletal s politiki, navadnim smrtnikom pa je z bogato obložene mize tu in tam vrgel kakšno drobtinico.

Nova pravica za živali

Prejšnji teden se je v parlamentu zgodila prava mala revolucija. Poslanska skupina SD je namreč vložila predlog novele zakona o zaščiti živali, ki prinaša naslednje novosti: prepoved privezovanja psov na verigo, prepoved usmrtitve živali za pridobivanje krzna in prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih. Se tem ljubečim bitjem, ki so mnogokrat prisiljena tiho prenašati bolečino, ki jim jo zadajamo ljudje, končno nasmihajo boljši časi?

Dva tisočaka za zvonček?

26. in 27. februarja je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani že šesto leto zapored potekal Festival zvončkov. Letos sicer malenkost drugače kot običajno, saj se ga je moral zaradi s korono povezanih ukrepov del preseliti na splet. Predavanja o prvih znanilcih pomladi so potekala virtualno, zvezde predstave, zvončki, pa so v najbolj nesramnem valu ignorance, brez posebnega posluha za protikoronske ukrepe vseeno pognali čisto zares, v živo. In nič vam ne bodo zamerili, če jih pridete pogledat.

Slike groze

Pred vami je neizpodbiten in pretresljiv dokaz, kaj so naši vrli odločevalci dosegli z neprodušno zaporo domov za starejše (kamor pa so virus kljub temu nehote prinašali zaposleni, ki v prvem valu še zaščitne opreme niso imeli): relativno čile starostnice so po enem letu shujšane in depresivne razvaline. Samo dvanajst mesecev za zidovi je iz njih naredilo žive mrliče. Fotografije povedo vse. Po enem letu brez stikov z zunanjim svetom in svojci so videti kot taboriščnice.

Pripravljamo balzam za dušo

Bliža se 29. marec, ko bomo skupaj z vami praznovali. Slavili bomo žensko moč, energijo in izjemnost ter se s slavnostno prireditvijo poklonili nominirankam za Slovenko leta 2020. Ker smo v posebnem obdobju, ko se ne moremo na enem mestu združiti v dolgem aplavzu hvaležnosti Slovenki leta 2020, vas vabimo, da se nam pridružite kar od doma. Kako boste to storili, vam bomo razkrili še pravi čas, tokrat pa vam predstavljamo ustvarjalce, ki vas bodo z glasbo in plesom popeljali skozi večer.

Četudi ne ogrožate zdravja, ne smete protestirati

Mirno protestiranje je z ustavo varovana pravica in niti v epidemiji nam tega ne bi smeli prepovedati. Da so odprte trgovine in da se v njih lahko sprehajate tudi eno uro ali več (v zaprtem prostoru!), ni vaša pravica, mirno protestiranje in javno izražanje stališč pa je, in to, ponovimo, varovana z ustavo! Ampak prišli smo tako daleč, da boste za javno protestiranje kaznovani, čeprav boste zdravje sodržavljanov ogrožali veliko manj, kot če bi z njimi stali v vrsti pred blagajno. O naših pravicah se moramo še veliko poučiti. Zdaj je (še) čas!

Kje je zdaj tisti helikopter z denarjem?

Se spomnite tistega prizora iz Čapovega filma Ne čakaj na maj, ko dekle zre v nebo, polno padalcev, in očarano dahne, fantje nam padajo z neba! No, helikopterski denar je nekaj podobnega – bolj je doma na cvetočih poljih fantazije kot v resničnosti. Ampak je lepo sanjati, da bo vlada vsakemu, VSAKEMU državljanu podarila več sto evrov in rekla, kupi si, kar ti srce poželi!

Odrasli ne moremo čutiti namesto otrok

Monika Erjavec Bizjak je magistra zakonskih in družinskih študij, ki na Zvezi prijateljev mladine Moste Polje v Ljubljani ponuja psihosocialno pomoč družinam in posameznikom. Pomoč je brezplačna. V zadnjem času ima ogromno dela z najstniki in tudi z njihovimi družinami. Dolgotrajno izolirano življenje je pustilo hude posledice predvsem na mladih ljudeh, ki so že tako ali tako v občutljivem obdobju. »Stiske so velike, pomagamo pa lahko samo tako, da o njih govorimo!« pravi sogovornica, ki je s svojo toplino in globokim razumevanjem pravšnja oseba za to.

Kupimo že to mašino! Pa še eno in še eno.

Konec januarja je bilo, ko je dr. Samo Zver pred kamerami povedal, da je covidna kriza odnesla upanje bolnikom z obliko krvnega raka. Čeprav je bilo že vse dogovorjeno – prostor, strokovna ekipa in obljubljen denar –, tiste čudežne naprave za celično terapijo CAR-T slovenski bolniki ne bodo dobili. Ker sem na zaslonu strmela v predanega zdravnika hematologa, v njegov skrušeni izraz, se mi je najprej zasmilil on. Za njim pa na desetine bolnikov, ki smo jim odvzeli upanje na ozdravitev. Se bomo kar sprijaznili s tem, sem kričala v sebi. Bomo pustili ljudi umreti? Bomo pustili, da starši izgubijo hčere in sinove, da otroci postanejo sirote? Zaradi 600.000 prekletih evrov?!! Če ta sramota ni zganila katerega od proračunskih ključarjev, pa za ljudi naše države, v kateri smo v par dneh že bili sposobni zbrati milijonski znesek, to ni sprejemljivo!

Vodno aerobiko v vsako slovensko vas!

Ayşegül, kličemo jo Ajša, na mizo pred seboj ljubeče polaga fotografije. Na obrazu ji igra nasmeh. »Glej jih, v bazenu rade sklenejo krog, pogosto so vmes pele našo himno. Janja … nekoč sem jo med vadbo vprašala, zakaj je nasmejana. Sonce je, sonce me je prišlo pozdravit! Oooo, pa naš piknik …«

Vse je enako, a drugače

Kipec za bodočo Slovenko leta, ki jo bomo razglasili prav kmalu, tudi tokrat prihaja iz Rogaške Slatine. Umetnica Ljubica Ratkajec Kočica je vanj vnesla zdaj že tradicionalno simboliko, ki pa zaradi aktualnih razmer pride še toliko bolj do izraza. Le kdo v teh dneh ne hrepeni po miru, normalnosti, svobodi in obilju, ki ni nujno vezano samo na denar?

Sreča se ne meri v kilogramih

Štajerka Mateja Hojnik na družbenih kanalih svoje sledilce vsak dan razveseljuje z novimi dekoracijami svojega ljubkega doma, s svojo podobo pa promovira ljubezen do sebe. Obilnejša postava je ne ovira, da se ne bi lepo, ljubko, moderno oblekla in v tem uživala, kajti hvaležnost, sreča in veselje se ne tehtajo v kilogramih, pravi z nasmehom konfekcijska modelarka.

Zibelka pod drevesom

Čas ne bi mogel biti bolje in bolj premišljeno izbran: da pričakujeta drugega otroka, sta vojvoda in vojvodinja Suseška, Harry in Meghan za bralce tabloidov, sporočila 13. februarja, v časopisih se je vest pojavila dan pozneje. In ne gre le za to, da je novica o tem, da bo njun prvorojenec Archie postal starejši brat, torej zakrožila prav na valentinovo, ne, najava novega potomca je prišla tudi natanko 37 let po tistem, ko sta Charles in Diana 13. februarja naznanila, da pričakujeta drugega otroka. In so tako na valentinovo 1984 bralci časopisov izvedeli, da prihaja dete, ki je pozneje, kot uči zgodovina, postalo znano pod imenom princ Harry.

Od junakov do bedakov

Od gibalne sposobnosti ni odvisno samo naše zdravje, temveč tudi učni uspeh, brez dovolj raznolikega gibanja se tudi mišljenje upočasni. Gibalni razvoj je pomemben za človekov razvoj v celoti. Raziskovalec življenjskega sloga otrok dr. Gregor Starc je prepričan, da smo z zapiranjem šol in športnih dejavnosti naredili več slabega kot dobrega. Strokovnjaki v njegovi ekipi so vedeli, da se bo po prvem valu epidemije s slovenskimi otroki nekaj zgodilo, a tako poraznih rezultatov vseeno niso pričakovali. Naši otroci so vsako leto po poletnih počitnicah gibalno nazadovali – za en odstotek. Koronsko zaprtje šol pa je potisnilo otroke nazaj za dvajset odstotkov! Na podlagi pri nas zbranih podatkov in analiz, za katere se lahko zahvalimo edinstvenemu sistemu v svetu (vzpostavljenemu leta 1989), se odločajo v kabinetih pristojnih ministrov v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in na Danskem. Kaj pa počnemo mi?

Rezervirajte si datum: 29. marca!

Gremo na cepljenje v Bosno?

Ležim na kavču – kot so nam priporočili z državnega vrha – v preventivni karanteni in razmišljam. Zanimivo je, koliko stvari se lahko človeku zgodi v tem zapovedanem desetdnevnem mrtvilu. Prejšnjič sem v članku o svojem koronskem potovanju v Sarajevo šokirana opisala, kako so me preprič(ev)ali o nesmiselnosti trmarjenja s preventivnimi ukrepi. »Če se te dni ne bom okužila, bom tudi jaz trdila, da korone (tukaj) ni (več),« sem zatrjevala. Kajpak so me te dni prijatelji po telefonu zasipali z vprašanjem: »Si zbolela? Upam, da si v redu.«

Kako postati boljši človek

Osnovna šola Lava v Celju očitno ni čisto navadna osnovna šola in njena ravnateljica Marijana Kolenko ni čisto navadna ravnateljica. Letos so na tej šoli že petič izdali Rastočo knjigo z naslovom Biti človek in šestič Koledar odličnosti. V času korone je izdati takšno knjigo in koledar pravi izziv. A so ju. Pridobili so sredstva, k sodelovanju povabili ogromno imenitnih piscev, barvito in vsebinsko zares bogato knjigo izdali v 600 izvodih, koledarja pa samo dvajset izvodov manj, dobile ju bodo vse družine šolarjev iz te šole, nekatere so pri nastajanju knjige in koledarja tudi tvorno sodelovale.

Kam gredo brezdomci pozimi?

Ostanite doma – še posebej če ste brezdomci: na začetku februarja si je ljubljanska policija nakopala pravičen ljudski srd s pisanjem glob brezdomcem zaradi kršitve odloka o policijski uri. Kaj še pride, morda kazni, ker po navodilih s samega vrha države na kavču ne gledajo televizije? Le kaj jim ni jasno, smo se spraševali.