Fantje, ki pridejo po vas

Že pred leti sem kot fotoreporter prisostvoval intervenciji reševalcev na nujni vožnji do kraja prometne nesreče. Težko bi rekel, da je to nekaj, kar bi z veseljem ponovil. Ko danes razmišljam o poklicu reševalca, si ne morem kaj, da ne bi vsaj skušal potegniti kakšne pokvečene vzporednice ali dveh med njihovim delom in tistim, ki ga kot reporter opravljam sam.

Če bo zaradi mene še kdo prosil za pomoč, sem zmagala dvakrat!

Vanja Ropič je neverjetna mamica 16-letnega Vida, fanta s posebnimi potrebami, ki jo je v zadnjih dneh spoznala vsa Slovenija. V pičlih štirih dneh ji je uspelo nepredstavljivo – s pomočjo dobrih ljudi je v vseslovenski akciji pomoči zbrala dovolj denarja za odkup svojega doma, potem ko jima je že nekaj časa grozilo, da bosta ostala brez njega. »Še vedno ne morem povsem verjeti, kaj se je zgodilo, lahko pa rečem, da končno mirno spim, ker je z mene padlo ogromno breme,« se je srečno nasmehnila in dodala, da se ji pri vsej zgodbi zdi izredno pomembno sporočilo, da je vredno prositi za kakršnokoli pomoč, ko se znajdeš na tleh. »Če bo moja odločitev opogumila vsaj enega človeka, sem zmagala dvakrat!«

Za Orbana je politika mešanica vesterna in nogometa

Pred kratkim je pri založbi Ciceron izšla knjiga Orban – novi evropski avtokrat, ki jo je napisal ugledni novinar in publicist Paul Lendvai, ime, ki veliko pomeni v Evropi in drugod po svetu. Knjigo, ki so jo nagradili s priznanjem »evropska knjiga leta 2018«, bi morali obvezno prebrati poslanci našega parlamenta, pa tudi vsi, ki jim je mar za dogajanje v državi. Lendvai, velik prijatelj Slovenije, pravi, da sta trenutna vlada in predvsem vladajoča stranka od vseh držav še najbližje Madžarski, in ko bereš, na kakšen način se je Viktor Orban vzpel na vrh, te spreletava srh.

Trump, bodoči slovenski premier?

Bile so rekordne volitve, rekordne po udeležbi in rekordne po tem, s koliko glasovi je bil izvoljen novi ameriški predsednik Joe Biden. Po tistem, ko so se televizijske postaje odločile, da podatki, ki jih imajo, potrjujejo Bidnovo zmago, in to objavile, je rekordno število ljudi plesalo in žuralo na ulicah. Kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da so si vsi ti milijoni Američanov želeli, da zmaga Biden. Ne, večina je samo hotela, da ne zmaga Donald Trump.

Kako te lahko udari življenje

Recimo ji Janja. Dobili sva se v parku, ker ni želela, da bi naju kdo videl. Nerodno ji je, sram jo je, da bi jo kdo prepoznal. Zaradi dveh odraščajočih hčera, ki sta jo prosili, naj njihove zgodbe ne govori naokrog, sploh pa ne medijem. Sram ju je, da bi vrstniki izvedeli, kako težko jim je, da komaj shajajo. Ne marata usmiljenja, hčerki. Tudi Janja ga ne mara. Želi mi le povedati svojo zgodbo. Ker jo je življenje pri 46 zelo udarilo.

Vsak evro se potroji!

Lani so organizirani prostovoljci oddelali več kot devet milijonov ur in s tem državi prihranili skoraj 95 milijonov evrov. Vsak evro, vložen v nevladni sektor, se potroji, poroča Ninna Kozorog.

V trenutku je nastala grozljiva tišina

Blanka Kapus Passecker je Slovenka, ki z možem Hansom živi na Dunaju. Tistega večera sta se ob osmih zvečer podala v mesto na tako imenovano zadnjo večerjo pred delnim zaprtjem države. Tako kot številni drugi njuni someščani. V blaženi nevednosti sta hodila proti lokalu v trenutku, ko je nedaleč od njiju napadalec imel že vse načrtovano. Ko se je začel napad pri sinagogi, sta bila le deset minut hoda stran, na srečo na varnem v gostilni.

Od kod bomo jemali, kje delali? Bomo zdržali?

Vlada sprejema že šesti paket pomoči, a mnogim to ne bo pomagalo. Nekatere države za ljudi, ki jim je epidemija odnesla službo, vidijo rešitev v temeljnem mesečnem dohodku, vendar je ta pri nas kot izredna pomoč države zagotovljen tistim, ki izpolnjujejo določene pogoje. Gostinci, turistični delavci, kulturniki, odrski delavci, vsi, ki jim zaslužek zagotavljajo športne in prostočasne dejavnosti... Kje bodo jemali za položnice, kaj bodo počeli? Merklova je nemškim državljanom napovedala štiri dolge in hude mesece. Najbrž pri nas ne bo nič drugače. Zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka pravijo, da je zdaj gotovo čas zanj – za vse ljudi in brez pogojevanja.

Koliko vitamina D3 torej?

Medtem ko se je na začetku epidemije covida-19 o tem bolj kot ne ugibalo, zdaj, po številnih kliničnih raziskavah, ni več dvomov – vitamin D je eden ključnih pri spopadu našega imunskega sistema z virusom covida-19. Pomaga tako pri krepitvi odpornosti kot olajša premagovanje okužbe ter je hkrati lahko dostopen in poceni.

Najboljše zdravilo je pogovor

Epidemija covida-19 je marsikoga spravila na kolena. Najbolj so obremenjeni zdravstveni delavci, ki so na robu fizične moči in tudi sposobnosti za obvladovanje stresa. Mnogo ljudi je prestrašenih, čutijo se, kot da so v zaporu, stisnjeni v kot, in ne vidijo rešitve. Kakšne vrste pomoči si v takih primerih omislijo? Nekateri posegajo po zdravilih, drugi si pomagajo s pijačo, tretji spet vse dneve preždijo na kavču, gledajo televizijo in se bašejo s hrano. To pa stisko samo povečuje. Zato smo za nasvet poprosili nekaj strokovnjakinj, ki vedo, kako ukrepati.

Kleopatrine čebele vohunijo za vami

No, saj je bilo samo vprašanje časa: dolgo je že od tega, ko so prvi vibrator na svetu, menda Kleopatrin, poganjale bučelice. Tudi spolne igračke so stopile v 21. stoletje in se pridružile internetu stvari. In si lahko zdaj omislite dildo z endoskopsko kamero, da seks lahko prenašate s kraja dogajanja, tako rekoč. Ali pa vibrator, povezan s telefonsko aplikacijo, da ga lahko od daleč sproži na primer vaš partner. Ali pa, in tole utegne biti hudo nerodno, kakšen heker, ki je shekal bluetooth povezavo, kar je menda precej nezahtevno, in vas lahko pripravi do krčev užitka ob najbolj neprimernem času. Nad nami visi, tako so zadevo poimenovali v nekem članku, Damoklejev dildo.

Gospodarice svojih teles – a res?

Poljska je na ulicah. Natančneje, poljske ženske so na ulicah, nepregledne množice, na desettisoče žensk se je odločilo, da bodo kljubovale ukrepom zaradi epidemije koronavirusa, ker je na kocki nekaj še bolj pomembnega: pravica do odločanja o svojem telesu, o svoji prihodnosti, o svoji svobodi. Pravica do splava.

Prezračevanje prostorov rešuje življenja

Z virusom covida-19 živimo že nekaj mesecev, a vsega, tako o njegovem delovanju na človeški organizem kot tudi o poteh oziroma načinih njegovega širjenja, še nismo povsem doumeli. Zdi pa se, da so si v poplavi ukrepov, s katerimi se poskuša omejiti širjenje virusa, strokovnjaki vendarle čedalje enotnejši, da je eden od pomembnejših ukrepov morda tudi eden od preprostejših in cenejših – in sicer redno in temeljito prezračevanje prostorov, sploh tistih, v katerih se dalj časa zadržuje več ljudi. V domu starostnikov v Šmarju pri Jelšah, enem najhujših žarišč okužb, sistema prezračevanja nimajo.

Moja Škotska

Letos poleti in v jeseni sem dvakrat, v premoru med obema valoma koronavirusa, obiskala Škotsko. Ne, ne, nisem prinesla virusa in tudi odnesla ga nisem tja gor. Jaz sem ga, zaprmej, prebolela lani jeseni.

Varuh opozarja, ampak pristojni ga očitno ne slišijo

Varuhu človekovih pravic smo napisali obširno odprto pismo o rubežu treh otrok, ki dotlej že sedem mesecev niso videli niti mame, niti sorodnikov, niti prijateljev. V javnosti se je primer pojavil maja, dva meseca po tistem, ko so bili otroci v skrajno grozljivih okoliščinah odvzeti materi. Ker je to zanje najbolj koristno in ker so bili življenjsko ogroženi, je pojasnjevala zdaj že vsem znana sodnica, javnost pa je mislila, da je z materjo gotovo narobe čisto vse, kar je sploh možno. Če spremljate to zgodbo, vam je že dolgo jasno, da ni tako in da gre za peklenske pravniške igre, stroka, ki kaj ve o otrocih, pa še ni prišla do besede. Otroci pa čakajo.

Prava stiska je tiha

Vsake toliko po družbenih omrežjih zakrožijo prošnje za pomoč tej ali oni mamici, družini, starostniku. Ljudje vneto pripravijo paket (te nabirke večinoma potekajo po pošti) in delijo objavo. Pravijo, da kdor hitro da, dvakrat da. Ljudska modrost je še kako resnična.

Vsaka ženska ima svojo pot

Bolnice z rakom na prsih imajo od konca septembra še novo orodje, ki jim pomaga prebroditi težke trenutke po diagnozi. Europa Donna Slovenija je izdala (brezplačno) knjigo petih avtoric Nekaj mojega, posrečeno mešanico dnevnika in priročnika, ki je bolničin zaupnik in prijatelj, njeno varno mesto. Lahko pa je tudi način, da svoje misli in občutke, ki jih ne more povedati, sporoči ljudem okrog sebe. Namenjena je bolnicam z rakom na prsih, vsaj za zdaj, vendar je ta posebni dnevnik pravzaprav lahko prijatelj pri katerikoli vrsti raka.

Zakaj le peščica ljudi okuži množico drugih

V oddaji Premagajmo covid 19 na TV Slovenija je prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta Jožef Stefan, kjer opravljajo projekcijo širjenja novega koronavirusa, govoril o tem, da bomo, če se bodo številke še dvigovale s takšnim tempom oziroma če vladni ukrepi ne bodo delovali, »izgubili zdravstveni sistem«. Kot enega od razlogov za skokovito naraščanje števila okuženih v Sloveniji v zadnjem času pa je omenil vlogo tako imenovanih superprenašalcev, torej zgolj nekaj ljudi, ki z virusom okužijo še veliko več oziroma nekaj deset drugih. To, da v prihodnjih dneh res vsi spoštujemo predpisane ukrepe, je po mnenju Leona Cizlja tako pomembno tudi zaradi teh potencialnih superprenašalcev. Nanje oziroma na njihovo vlogo pri širjenju virusa so čedalje pozornejši po vsem svetu, zlasti pa tam, kjer število okuženih kljub nekaterim strogim ukrepom še naprej nezadržno raste. Kdo so torej ti tako nezaželeni superprenašalci?

En sam nasmeh je včasih boljši kot zdravilo

Javno zdravstvo, saj vemo, se diskretno seseda samo vase, in ena najbolj bolečih točk je grozovito pomanjkanje medicinskih sester, ki bo že čez nekaj let še veliko hujše. Ampak danes bomo govorili o lepih zgodbah – na devetih fakultetah za zdravstvo se šola nova generacija študentov zdravstvene in babiške nege, ki jih ne plašijo dolge ure napornega dela in slabo plačilo. Z zvezdicami v očeh – tako rekoč – pravijo, da imajo radi svoj poklic, da ima lepo prihodnost in da se da že z majhnimi spremembami veliko narediti, če je volja in če ljudje stopijo skupaj. In povrhu smo končno, kon-čno! razjasnili, kakšna je razlika med zdravstvenikom in medicinsko sestro.

Strokovnjaki odločno: cepite se!

Covid-19 oziroma naraščanje števila okuženih in s tem povezani ukrepi še naprej povsem obvladujejo naše življenje, zdaj se že tako napetemu vzdušju pridružuje še negotovost glede prihajajoče sezone gripe in drugih respiratornih obolenj. Pozivi medicinske stroke in politike, da se je letos prav zaradi divjanja covida še pomembneje zaščititi pred gripo s cepljenjem, so glasni in odločni.

Cepljeni proti gripi varnejši pred covidom?

Če nimaš, pri nas dobiš

Halo, dober dan, ali ste vi tista pekarna, kjer ponujajo topel obrok tudi tistim, ki ga ne morejo plačati, sem poklicala v pekarno Poljčane pri Slovenski Bistrici. »Ja, to smo mi,« mi je v zelo dobri slovenščini odgovoril lastnikov sin. »Ampak očeta trenutno ni tukaj, pride popoldne, takrat se bo rade volje pogovoril z vami.« Res sem se veselila pogovora s človekom, ki v teh časih z lastnim zgledom opominja, da je človečnost najpomembnejša vrlina, kar jih lahko imamo. In ki je kljub temu, da gospodarske razmere niso prav rožnate, pripravljen ponuditi topel obrok vsem, ki zanj nimajo denarja.

Oni služijo, mi pa umiramo

Ljudje v srednji Soški dolini zaradi azbesta še vedno plačujejo davek s svojim zdravjem in življenjem. Ko se pogovarjaš z ženskami iz tamkajšnjega ekološkega društva, nosi vsaka več tragičnih zgodb. Samo eni med njimi so zaradi pljučnega raka umrli oče (star 65 let), stric (52), teta (68), svak (48), pa tudi njen mož je azbestni bolnik. Nasproti mene sedi azbestna bolnica, upokojena medicinska sestra, ki se vsako jutro zahvali, ker še živi. In ti ljudje s takim bremenom in bolečino so izpostavljeni novi kugi, kot ji pravijo – cementarni, ki ji je dovoljeno sosežigati odpadke in ki si jih želi sežigati še več. Povrhu vsega pa mora 80 ljudi hoditi po vodo s kantico do pipice na gasilski cisterni sredi vasi, 1100 krajanov pa si jo mora še vedno prekuhavati. V letu 2020! Niti na lastni občini nimajo zaveznika.

Kako naj grem stavkat?

Letos je leto medicinskih sester, ste vedeli? Razglasila ga je Svetovna zdravstvena organizacija – ki tudi poroča, da je po svetu šest milijonov medicinskih sester premalo. Na svetu je okrog 28 milijonov medicinskih sester in babic, od tega 7,3 milijona v Evropi. In povsod jih je premalo, tudi pri nas, ker nam že vse od Zujfa leta 2012, ki je zamrznil njihove plače in napredovanja, bežijo v druge dežele in v druge poklice. Že dolgo vemo, da jih je premalo, že dolgo vemo, da bo, ko se jih bo že čez nekaj let dobršen del upokojil, še veliko, veliko huje …, pa ni še nihče nič ukrenil, nobeno ministrstvo ni planilo v ospredje, zmagoslavno mahajoč z načrtom, ki bo pretečo katastrofo preprečil. Ali vsaj omilil. In verjemite, res bo katastrofa.

Oče, moraš se poročiti z njo!

Odločna, bojevita, a obenem predana družini in poklicu, takšna je Jill Biden, ki bo morda postala nova prva dama ZDA. Sonarodnjaki jo dobro poznajo, saj je bil njen soprog podpredsednik v obeh mandatih Baracka Obame.