Ujguri so živi poskusni zajčki za novo tehnologijo prepoznavanja obrazov in množičnega nadzora. Kitajska sploh ne skriva namena, da bo izpopolnjeno tehnologijo naprodaj ponudila vsemu svetu. Tja do leta 2030 bodo pri umetni inteligenci vodilna država, že do leta 2022 pa naj bi jim samo tehnologija za prepoznavanje obraza prinesla 9,6 milijarde dolarjev, načrtujejo. Že zdaj imajo v bazi podatkov obraze skoraj vseh svojih 1,4 milijarde državljanov. Pa 200 milijonov nadzornih kamer po vsej deželi, država namreč nikakor ne nadzira le Ujgurov, predmet njene nežne skrbi so tudi vsi drugi državljani, na primer tisti, ki prečkajo cesto, kjer ni prehoda, šolarji, ki zločinsko dremajo pri pouku, pohlepneži, ki si skušajo prisvojiti preveč toaletnega papirja, razsipneži, ki zapravljajo denar v dragih trgovinah ... Aja, pa seveda kriminalci vseh vrst in opisov tudi. Tehnološka podjetja, na tisoče jih je na Kitajskem, zatrjujejo, da je zaradi tega dežela varnejša. In seveda dobro preskrbljena s toaletnim papirjem. In tole je pri stvari najbolj ironično: kitajska tehnološka podjetja obilno financirajo Američani, ki tega niti ne vedo – veliki investitorji so namreč številni ameriški pokojninski skladi.
Nadzorne kamere danes zmorejo stvari, ki so zares grozljive – lahko, na primer, prepoznavajo etnične značilnosti obrazov, da se jih programirati tako, da, na primer, prepoznajo ujgurski obraz. Ali pa, in tudi to že počnejo, na ulicah iščejo obraze duševno bolnih ali zasvojenih z mamili. V bazi dveh milijard obrazov umetna inteligenca obraz identificira v nekaj sekundah. In seveda Kitajci niso edini, ki se ukvarjajo s tem, tudi ameriške carinske in priseljenske agencije ali FBI ne čakajo vedno sodnega naloga, preden prebrskajo milijone fotografij v bazah ljudi z vozniškim dovoljenjem.
Slovenska policija tehnologijo za prepoznavanje obrazov uporablja od leta 2014, vendar prisegajo, da je ne uporabljajo za množični nadzor. Čemur lahko, ob tem, kar vemo o ljubezni te vlade do protestnikov, posebej ob petkih in na kolesu, verjamete ali pa ne.
Več v reviji Zarja Jana št. 3, 19.1.2021