Aplikacija, ki krade otroke

Zaspan, na hrbtu ležeč muc, ki mu nekdo dviguje tačke v ritmu živahne pesmice. Muc napol miži in mu je čisto vseeno. Psiček, ki ga nekdo žgečka. Dojenček, ki ga nekdo žgečka. Punca v bikiniju, ki se zapeljivo zvija, star posnetek Karla Erjavca v parlamentu, dva razigrana mulčka, ki poplesujeta v ritmu … le nekaj prvih zadetkov, ko se pomikam navzdol po zaslonu. Vsak posnetek traja samo nekaj sekund in niti eden nima kakšnega posebnega smisla ali poante. Dobrodošli v TikToku, najljubši aplikaciji vaših otrok.

S čim so (po)zdravili Donalda Trumpa

Novica o okuženosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa in žene Melanie s covidom-19 je bila seveda udarna novica dneva. Ko se je Trump po zgolj treh nočeh v bolnišnici vrnil v službo v Belo hišo, pa so se seveda razplamtele tudi razprave o tem, kaj od tistega, kar je o predsednikovem zdravju in zdravljenju javnosti sporočala četa desetih zdravnikov, ki so skrbeli zanj, res in kaj morda tudi ne. Veliko pozornosti se pri tem seveda namenja predvsem zdravilom, ki naj bi mu jih dali in ki naj bi mu pomagala pri tako bliskovitem okrevanju.

Tam zgoraj imam že vse dogovorjeno

Alpinista Tomaža Humarja, ki je bil pravi magnet za ljudi, ni med nami že dobrih deset let. Probleme je vedno videl kot narobe obrnjeno rešitev in prav zanimivo bi mu bilo prisluhniti, kaj bi imel povedati o tehle turbulentnih časih. Malce njega je v ta čas prinesla Nataša Pergar s knjigo Govorica najvišjih gora. V njeni terapevtski sobi je po nekaj mesecih intenzivnega dela, potem ko so ga po hudi poškodbi sestavili na desetih operacijah, shodil brez bergel. Gozdni Joža iz Zgornje Fovšije 4b jo je povabil na tri odprave, jo okužil z avanturizmom, na neznanih poteh pa je veliko bolj spoznala ne samo njega, ampak tudi sebe. »Radi smo ga imeli in on nas, ampak potreboval je veliko samote – da je bil s svojim bistvom in Bogom.« V samoti gora se je s tega sveta tudi poslovil.

Sladki pelin, novo upanje za bolnike s covidom-19?

V času, ko covid-19 hromi življenje tako rekoč celotnega planeta, znanstveniki iščejo morebitno pomoč za zdravljenje te zlovešče bolezni tudi med doslej znanimi zdravilnimi rastlinami. Ena takšnih naj bi bil po najnovejših študijah nemškega znanstvenega inštituta Maxa Plancka sladki pelin (Artemisia annua) oziroma njegova učinkovina artemisinin.

Kdo bo rešil zarubljene otroke?

To je katastrofa!

Po objavi raziskave, v kateri je analiziral 166 sodnih ocen osebnosti 33 sodnih izvedencev, med sodnimi izvedenci ni najbolj priljubljen. Izkazalo se je, da prevečkrat uporabljajo sporni Rorschachov test, ki so ga v resnih znanstvenih krogih označili za nekaj, kar deluje podobno kot kristalna krogla v rokah vedeževalke. Tudi sodišče EU je odločilo, da gre za nezanesljivo orodje, ki usodno vpliva na številna človeška življenja, usodo družin, otroci pa so dodeljeni neprimernemu staršu. Ali se bo na podlagi Arehovih ugotovitev in opozoril kaj spremenilo? In kdaj?

Ne pustite, da vas ugrabi strah

Znašli smo se v posebnih časih in marsikdo napoveduje črno prihodnost. Nekateri odmahnejo z roko, se ne vznemirjajo preveč, drugi so jezni, tretje pa je resnično strah – posebej bolezni, ki jo povzroča koronavirus. In prihodnosti. Saj vemo, da ohromljeni od strahu in v krču ne moremo živeti. Kaj storiti in kako si pomagati? To smo povprašali tiste, ki znajo svetovati in s primernimi besedami tolažbe ali z razmisleki pomiriti.

Leto slabih tekstopiscev

Ko se še kandidata za predsednika ZDA – od tega je eden že predsednik – na soočenju obnašata podivjano kot gostje z nasprotnih bregov v Tarči, takrat veš, da je svet dosegel dno. Ali pa ne. Čakata nas še dve soočenji. Če ne bo Trumpa prej onemogočil koronavirus, s katerim je okužen.

Adijo, Alzheimer!

Te dni bo pri založbi Domus Litisja izšla knjiga Adijo, Alzheimer, ki je po svetu vzbudila veliko zanimanja in ga bo nedvomno tudi pri nas. Avtor Dele Bredesen je zdravnik in mednarodno priznan strokovnjak za nevrodegenerativne bolezni, med katere seveda sodi tudi demenca. Znanost že dolgo ve, da povzročajo propad možganov lepljive lehe, tudi to se ve, kako jih odstraniti, toda učinkovitega zdravila niso odkrili. In ga tudi ne bodo, trdi avtor, saj Alzheimer ni ena, ampak nesrečna kombinacija več bolezni. Namesto zdravila ponuja protokol zdravljenja, ki demenco prepreči, ustavi in mnogim bolnikom tudi povrne spomin. Gre predvsem za prehrano in življenjski slog, kar lahko počnemo sami, in številne dodatke, ki pa jih mora določiti zdravnik, potem ko opravi vrsto pregledov. Govori se, da se ena od zdravnic v ljubljanskem UKC že pripravlja, da bo izvajala protokol. Upajmo, da res.

Kateri prst imate najraje?

Iz dokumentarca Sicko (2007) Michaela Moora, ki pripoveduje o grozotah ameriškega – pretežno zasebnega – zdravstvenega sistema, mi je najbolj v spominu ostala zgodba možakarja brez zdravstvenega zavarovanja, ki si je odžagal zgornja dela dveh prstov na levici (ne, ni bilo za zavarovalnino), pa mu je bolnišnica ponudila izbiro: ali mu za 60.000 dolarjev nazaj prišijejo sredinec ali pa morda raje prstanec za superugodnih 12.000 dolarjev. Očitno so bili prstanci ravno v akciji. Mi še nismo tam. Ne ŠE. Ampak počasi drsimo proti prepadu. In bi bilo morda pametno, da nekaj časa posvetite svojim prstom na rokah in se odločite, kateri vam je najbolj pri srcu. Za vsak primer. Morda bo treba kdaj izbirati.

Še vedno sta najboljša voda in milo

Izbruh covida-19 je poleg vseh drugih sprememb v našem življenju povzročil tudi skokovit porast uporabe razkužil. Strokovnjaki nas zadnje mesece nenehno pozivajo, naj si redno razkužujemo roke, in sicer z razkužili, v katerih je najmanj 60 odstotkov alkohola. So pa ob tem čedalje pogostejša in glasnejša opozorila, da ima pretirana in nesmotrna uporaba razkužil poleg sicer nespornih koristi tudi svoje slabe strani. Najboljši oziroma najučinkovitejši način spopada s hudobnimi mikroorganizmi je, podkrepljeno z dokazi znanstvenih raziskav, tako še vedno umivanje rok z vodo in navadnim milom.

Ne žugaj, ampak zaupaj!

Je Švedska koronski raj? Oaza sredi zaradi ponovnega naraščanja okuženih s koronavirusom poblaznelega sveta? Ni čisto tako. Slovenci jim v resnici poleg tega, da države marca niso povsem zaprli, zavidamo predvsem to, da jim ni treba nositi mask. Kako poteka njihov vsakdan v tem napornem času, nam je razložil Rok Ogrin, ki na Švedskem živi osem let.

Hitro, neboleče in zanesljivo

Redno in čim bolj množično testiranje skoraj povsod po svetu velja za enega najpomembnejših ukrepov pri omejevanju širjenja covida-19. Najpogosteje se uporabljajo t. i. PCR-testi brisa, vzetega iz nosno-žrelnega predela, za katerega so potrebni usposobljen strokovni kader, laboratorij in čas, poleg tega je jemanje brisa za marsikoga tudi precej neprijetno. Zato je dobra novica, da se je za učinkovitega in zanesljivega izkazal tudi test z dokaj preprostim in predvsem nebolečim grgranjem.

Najvarnejše mesto na svetu?

Medtem ko večina sveta še vedno prešteva število okuženih in umrlih zaradi covida-19, se zdi, kot da je ta v kitajskem Vuhanu, žarišču izbruha bolezni, le še medel spomin.

Je za zaplete kriv hormon za uravnavanje tlaka?

V boju s covidom-19 oziroma pri razumevanju principov delovanja virusa SARS-CoV-2, ki ga povzroča, se znanstveniki seveda opirajo tudi na pomoč umetne inteligence, ki lahko, za začetek, pomembno skrajša čas nekaterih raziskav. Eno takšnih je že julija, a so se poročila o tem po svetu razširila šele pred kratkim, v Oak Ridge National Lab v Tennesseeju v ZDA opravil Summit, drugi najzmogljivejši računalnik na svetu. Po dobrem tednu analize podatkov je svojim upravljavcem sporočil, da bi utegnil biti krivec za najtežje, tudi smrtne primere covida-19 podivjani peptidni hormon bradikinin.

Nič drugega nam ne preostane!

2. junija letošnjega leta smo objavili prvi članek o brutalnem rubežu treh otrok, ki je upravičeno vznemiril Slovenijo, zadnje čase pa razburkal tudi pravniške vode. Po prvi objavi se je vsul plaz pričevanj o tem primeru, z materjo pa se nismo mogli pogovoriti, ker je dobila prepoved sodnice (z zagroženo kaznijo) za objavljanje kalvarije treh otrok na družbenih omrežjih in v medijih, tako so vsaj trdili naši informatorji, ko smo skušali vzpostaviti stik z materjo. Prejšnji teden smo dobili s sodišča sporočilo, ki ga v celoti objavljamo in na katero vsekakor moramo odgovoriti.

Iščemo Slovenko leta 2020!

Nori razplet dirke po Franciji

V soboto se je s kronometrom po treh tednih napornega dirkanja odločal letošnji Tour de France. Da bo rumena majica tudi na koncu dirke, po cilju na Elizejskih poljanah v Parizu, slovenska, smo vedeli. Da bo pričakovani odločilni obračun zanjo med Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem napet, prav tako, a da bo tako dramatičen in brutalen …, ne, tako norih prizorov si vendarle nismo drznili napovedati.

Slovenske ločitve so polne strahu in sovraštva

V Sloveniji se loči vsak tretji par. Vsaka ločitev je boleča, je svet, ki gre na dvoje. Je eno najtežjih obdobij v življenju človeka, ki ga nekateri primerjajo celo s smrtjo v družini. Krut odvzem treh otrok, ki ga v našem uredništvu še posebej intenzivno spremljamo, nam je še bolj odprl oči v svet ločitev pri nas. O tem, da je lahko in bi moralo biti drugače, smo se pogovarjali z mediatorko na Okrožnem sodišču v Ljubljani in na centrih za socialno delo ter terapevtko mag. Tjašo Ravnikar. V sedmih letih aktivne pomoči parom v ločitvenih postopkih je spoznala, da v sistemu nujno potrebujemo vmesno stopnico – pare je treba pripraviti na postopke na centrih za socialno delo in na sodiščih. Preveč tragedij se dogaja.

Prijavi se na Migimigi dan 2020: čakajo te brezplačni spletni treningi in predavanja znanih imen!

Migimigi dan - največja rekreacija na prostem, ki vsako leto poteka pod okriljem projekta Migimigi, za katerega skrbijo pri zavarovalnici Generali, se letos seli na splet!

Konec sanj je tu, v Sloveniji

Zadnji torek v avgustu so okolico Centra za tujce v bližini Postojne preplavili aktivisti in izrazili nestrinjanje z razmerami, v katerih so se znašli migranti. Ti so po prihodu iz Bosne seveda pristali v 14-dnevni karanteni, a je večina tu ostala precej dlje, nekateri tudi več kot tri mesece. In ne vedo, ali so pravzaprav lahko srečni, da so toliko časa na slovenskih tleh, glede na to, da so mnoge med njimi še med karanteno izgnali nazaj na Hrvaško, od tam pa so po hitrem postopku končali spet v Bosni.

V boju s strmimi klanci in besnimi Kolumbijci

Kolesarska dirka Tour de France je eden najprestižnejših športnih dogodkov na svetu. Ima izredno dolgo tradicijo, letošnja dirka je namreč že 107. po vrsti. Slovencem se je stoletje in več zdelo, da je to nekaj, kamor, majhni in kolesarsko nebogljeni, preprosto ne moremo. Dokler se nista pojavila Primož Roglič in za njim še Tadej Pogačar ter z močnimi nogami, bistro glavo in mentaliteto zmagovalcev stvari postavila povsem na glavo.

Covid-19: javni poziv zdravnikom in Zdravniški zbornici Slovenije

Nova poročna uspešnica?

Bi se poročili v slogu fantastične zgodbe o Harryju Potterju? Kot Alica v čudežni deželi? Bi imeli obred v srhljivem gradu, kjer sta se zaljubila lepotica in zver? Morda vas prevzamejo spodnje fotografije vilinske poroke, ki spominjajo na prizore z vilini iz trilogije Gospodar prstanov. Z naravno kuliso, igralci in dekoracijo so tako resnične, da nas preselijo v pravljico, kar naj bi sanjska poroka pravzaprav tudi bila. Vilinska poroka je bila sicer zaključni projekt treh bodočih organizatork porok Vivian, Maje in Hedvike na Akademiji za organizacijo porok, ki jo vodi nekdanja novinarka Blažka Županc Kopač. Ker pa je požela ogromno navdušenja – Blažka pravi, da ji je telefon po objavi fotografij skoraj pregorel – ne dvomimo, da bo to v prihodnje ena od slovenskih poročnih uspešnic!

Tega si ne moremo privoščiti!

Poziv 2000 nizozemskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, da koronski ukrepi povzročajo več škode kot koristi, je bil opažen tudi pri nas, precej se ga je, denimo, delilo na družbenih omrežjih. Tudi iz slovenskih zdravniških vrst smo že slišali in brali posamična podobna opozorila. Neuradno je slišati marsikaj, javno jih več molči, kot spregovori kaj, kar se ne bi skladalo z uradnimi stališči vladne strokovne skupine. Tako nam je znan, cenjen in kritičen zdravnik tik pred zdajci odpovedal intervju, saj bi mu iskreni in realni odgovori v tem trenutku povzročili veliko težav. »Mi vsi skupaj, kot država in družba, počasi, a zanesljivo drvimo v kaos. Jesen in zima bosta zelo težki,« je povedal. Čas je za odkrito debato o tem, kako bomo z virusom živeli.