Če bi pred kakimi desetimi leti Benedetti Rossi, preprosti podeželanki iz srednje Italije, kdo napovedal, da bo postala medijski fenomen in najvplivnejša kulinarična osebnost, mu gotovo ne bi verjela. Le prostodušno bi se zasmejala, kot to naredi v svojih videih. Tega tudi nikoli ne bi izbrala in si ni želela. A zgodilo se je drugače.
V Italiji, kjer je, to se ve, hrana pomemben del vsakdanje in praznične kulture, se je s kuhanjem res težko prebiti do prepoznavnosti. Na vrhu kulinarične elite je huda gneča. Veliki mojstri, ves čas prisotni v medijih, žirijah in reklamnih sporočilih, se kar izpodrivajo s komolci. In bognedaj, da bi katerega od slavnih kulinaričnih mojstrov imenovali kuhar. To so šefi, ki so ovenčani z Michelinovimi zvezdicami in drugimi priznanji, čeprav so v kuhinji le še redko, saj zanje dela armada podšefov, medtem ko oni nastopajo ali drugače služijo denarce. Kako je torej mogoče, da je na sam vrh pozornosti medijev uspelo priti preprosti podeželski kuharici? Nekaj je gotovo: brez velikih načrtov in ambicij.
Vse se je začelo s stojalom za kamero. Benedetta Rossi je končala študij biologije, a je že od otroštva veliko časa preživela v kuhinji ob babici in se tako učila, kako po tradicionalnih receptih pripraviti okusne jedi. Nikoli ni obiskovala kulinarične šole, vsega se je naučila v domači kuhinji s preizkušanjem. Njeni starši imajo kmetijo, zato so bile tudi sestavine vedno le lokalni pridelki.
Ko je danes 48-letna Benedetta spoznala bodočega moža Marca Gentilija, sta se odločila, da prenovita staro kmetijo v bližini njenega doma in jo spremenita v turistično. Kmalu so prišli prvi turisti in bili navdušeni nad vsem, kar so doživeli: nad razgledom, saj se s hriba v daljavi vidi Jadransko morje, nad zeleno naravo v okolici in predvsem nad postrežbo in čudovitimi jedmi. Te je po domačih receptih seveda pripravljala Bendetta.
Tudi prvi videoposnetki so nastali zaradi gostov. Ko so zadovoljni odhajali, so jo vztrajno spraševali po receptih za ta ali oni kolač ali jedi, ki so jih navdušile. Marco, po poklicu informatik, je Benedetti svetoval, da bi posnela video z recepti, ki bo vedno dosegljiv nekdanjim gostom in tistim, ki bodo še prišli. Leta 2009 je zato ženi podaril stojalo za kamero na pultu. Tako se je snežna kepa začela valiti …
Kot so to počele babice. Prvi posnetki so bili narejeni precej okorno in improvizirano: v kuhinji, ki sta jo naredila in opremila večinoma sama, na pultu iz velikih keramičnih ploščic in tako, da so se videle le Benedettine roke. Takrat nista še niti pomislila, da bi pripravo jedi povzdignila v medijsko nastopanje. Na videu so se izpisale sestavine, postopek je bil prikazan po korakih, hitro in pregledno. Blagovne znamke, na primer napis izdelovalca ročnega mešalnika, sta prelepila kar s papirjem in nanj zapisala Narejeno doma pri Benedetti (Fatto in casa da Benedetta). Takrat še nista računala na to, kako pomembna in prepoznavna blagovna znamka bo to postala.
Sledilci kmalu niso bili več le nekdanji gosti, ki so prosili za recepte, temveč so domačo kuharico začeli ceniti še drugi. Jedi so bile z repertoarja številnih družin, sestavine dostopne in postopek priprave zelo preprost, torej je bilo jedi mogoče zlahka skuhati doma. Poleg vsega so bile odličnega okusa ter pripravljene tako, kot so jih nekoč kuhale babice in mame, kar jim je dodalo še nekaj nostalgije.
Kasneje sta posnetke z možem posodobila, Benedetta se je pokazala v vsakem videu in namenila gledalcem še nasmeh, ni pa govorila v kamero, video je imel le glasbeno podlago.
Nenadejani uspeh! Recepti so hitro postali znani in priljubljeni. Gledalci so pošiljali prošnje, naj pripravi to in ono jed, ki jih je spominjala na stare čase, ko še ni bilo današnjega izobilja in so ljudje imeli veliko, čeprav je vsega primanjkovalo.
V komentarjih so jo gledalci prosili, naj pove še kaj o sebi. Tudi to je z veseljem naredila. S kamero se je sprehodila po kuhinji. V njej ni bilo drugih pripomočkov razen osnovnih, ki jih ima doma vsak: preprost mešalnik, nekaj skled, loncev in pekačev. Vse skromno in preprosto, a privlačno, domače in prijetno –gledalcem je bilo to všeč in kmalu jih je bilo več sto tisoč.
Nenačrtovana kariera se je tako razmahnila, da sta Benedetta in Marco komaj še sledila tempu. Pojavili so se sponzorji, pritekati so začele, tako ocenjujejo poznavalci, precejšnje vsote denarja in prihodki so presegli tiste z domače turistične kmetije. Benedetta je v svoj kulinarični blog vključila posnetek, ko ji je sponzor v kuhinjo namestil novo pečico, v jedi je dodala sponzorirane sestavine.
Kuhali bomo po domače. Zakaj ne bi po receptih, ki so že sestavljeni, naredili še kuharske knjige, je predlagala ugledna založba. V Benedettino kuhinjo so poslali ekipo sodelavcev in stilistov, ti so poskrbeli za vse podrobnosti, od posode do ličenja takrat že zelo znane kuharice. Do danes je priljubljena kulinarična blogerka izdala že štiri knjige, vse so velike prodajne uspešnice.
Videi in objave na različnih platformah so dobili angleške podnapise. Tako se je število sledilcev v kratkem času zelo povečalo. Pohvale in navdušeni komentarji so po vsaki objavi recepta prihajali z vsega sveta.
Narejeno doma pri Benedetti je tako postala velika in pomembna blagovna znamka. Nič čudnega, da so se na podeželski par kot muhe na med začeli lepiti marketinški svetovalci, ki bi želeli spremeniti pristop, dodati posnetkom blišč in glamuroznost ter najbrž vključiti jedi z drugih celin. A to Benedette in Marca ni prepričalo: naj se vidi, kje živiva ter kaj in kako kuhamo po domače, sta vztrajala.
Ni šlo brez nevoščljivosti. Benedetta je postala zelo slavna ter najpomembnejša »influencerka« in »food blogerka« v Italiji, ne da bi to načrtovala ali si želela in prej, kot je zares vedela, kaj ti novodobni izrazi zares pomenijo. Na Instagramu je dosegla 1,3 milijona sledilcev, na Facebooku štiri milijone. Dela z objavami je bilo toliko, da je lani morala zapreti turistično kmetijo, saj vsega ni več zmogla.
Z uspehom je začel pritekati denar. Jasno, da ni šlo brez nevoščljivosti. O Benedetti v njenih domačih krajih nikoli nihče ni izrekel slabe besede. Ostala je skromna in prijazna, uspeh so ji sosedje privoščili. Drugače pa je bilo v medijskem svetu. Ena od konkurentk z mnogo manj šarma in izvirnosti jo je obtožila, da ji krade recepte in jih predstavlja kot svoje, da ji primanjkuje sloga …, vse v slogu lisice in kislega grozdja. Na Twitterju je cela skupina sovražnih komentatorjev zmerjala Benedetto z žaljivimi izrazi. Ob enem takšnih zapisov je ta izgubila potrpljenje in odgovorila ostro z nekaj vulgarnimi kletvicami, da je mnoge osupnilo. Twitter je iznajdba zafrustriranih nadlegovalcev, je še komentirala. Nekaj zlobnih komentatorjev s sovražnimi nameni, skritih za anonimnim profilom, lahko oblati marsikaj, tudi tisto, kar je všeč milijonom drugih spodobnih ljudi.
Slovo od objav. Slava je postala naporna, zato je Benedetta Rossi lani, takoj ko je objavila množico receptov za božično in novoletno večerjo, sledilcem sporočila, da potrebuje premor. Več bi bila rada prosta in ob svojem možu. Milijoni občudovalcev njenega preprostega načina kuhanja bodo morali počakati za nedoločen čas. Kdo bi vedel, kaj je bil pravi vzrok za takšno odločitev. Zagotovo je breme slave postalo za podeželsko gospo srednjih let zelo naporno. Svoje pa so dodali še zlobneži, ki jih na tem svetu nikoli ne bo zmanjkalo, čeprav so še pred kratkim drugim želeli veliko sreče in uspehov v novem letu. Takšna je pač človeška narava, ki pomanjkanje izpolnitve nadomesti z nevoščljivostjo in zlobo.
Kljub temu pa Benedetti Rossi in njenemu možu osebnega zadovoljstva ob vsem, kar sta dosegla, nihče ne more vzeti. Če sta množico zadovoljnih sledilcev s svojimi posnetki in recepti spodbudila, da so kaj dobrega skuhali zase in za svoje drage, je to velika stvar in v celoti izpolnjeno poslanstvo.
Več v reviji Zarja Jana, št. 2, 12. 1. 2021
