Kje je razlog, da Nemci pridelajo toliko več ekoloških jabolk na hektar kot vi?
To jim uspe, ker na veliko škropijo, dovoljeno imajo tudi uporabo hormonov, ki so pri nas prepovedani, zelo veliko tudi gnojijo z naravnimi gnojili, ki vsebujejo veliko dušika. Rezultat so debela jabolka, ki pa nimajo tako polnega okusa niti hranilnih vrednosti, kot jih imajo naša ali pa denimo avstrijska.
To pomeni, da Evropa nima enotne zakonodaje na področju ekološkega gojenja sadja?
Evropa ima določene standarde, se jih pa vse države, ne bom rekel, da se jih ne držijo, ampak imajo malce bolj propustne zakone. V Sloveniji imamo, poleg Avstrije, eno najstrožjih zakonodaj v Evropi. So pa celo v Avstriji bolj liberalni kot pri nas. Če se vrnem k Nemčiji. Tam lahko kmetje uporabljajo kar nekaj sredstev, ki so pri nas prepovedana. Enako je tudi v Italiji. Osebno najbolj poznam razmere na Južnem Tirolskem. Tam jim dovolijo, da na enem hektaru površine v eni sezoni, lahko uporabijo pripravke, ki vsebujejo do šest kilogramov čistega bakra. Pri nas je dovoljena količina največ do tri kilograme. Oni za pospeševanje rasti in dozorevanja plodov lahko nasade namakajo z vodo, v kateri je raztopljen tekoči dušik, pa čeprav ni naravnega izvora. Pri nas je dodajanje dušika v namakalne sisteme prepovedano.
Večja uporaba sredstev proti škodljivcem in boleznim ter dovoljena uporaba snovi, ki pospešujejo rast in zorenje plodov, pomenita več pridelka in nižjo ceno.
Seveda. V Nemčiji si lahko privoščijo, da kilogram jabolk prodajo že za 40 centov, na Južnem Tirolskem se cene gibljejo od 60 do 80 centov, pri nas pa je vse, kar je pod en evro, izguba. Se pa tudi pri nas cene že nižajo. Dogaja se, da se veliki nasadi iz integrirane pridelave preusmerjajo v ekološko. Ker imajo veliko dreves – blizu nas je eden od nasadov, ki obsega 120 ha in je lani dobil certifikat za ekološko pridelana jabolka – jim uspe pridelati velike količine in si lahko privoščijo, da jabolka prodajajo po 60, 70 centov. Taka cena za nas ni sprejemljiva, saj imamo precej stroškov. Samo pakiranje in dostava nas staneta okoli 35 centov na kilogram. Nam se tak račun ne izide.
Slovenija veliko jabolk tudi izvozi, hkrati pa jih veliko uvozimo. V čem je kleč?
Razlog je seveda v zaslužku. Velja pa to samo za jabolka integrirane pridelave. V dobri letini se integriranih jabolk pridela tudi do 90 ton na hektar. Ker gre za dobre zaslužke, se z jabolki na veliko trguje. Naša jabolka, na primer, uvažajo Srbi, ki jih potem naprej prodajajo v Rusijo, ki jih zaradi embarga sama ne more uvoziti. Zelo jih cenijo tudi na Bližnjem vzhodu. Kar pa se tiče ekoloških jabolk, jih ne izvažamo, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Dodatne količine uvažamo, najpogosteje iz Italije.
Iz katere države ne bi pojedli ekološkega jabolka?
(smeh) Tega vam pa ne smem povedati. Sem jih pa, zaradi primerjave z našimi, res poskusil iz skoraj vseh evropskih držav. Tako bom rekel. Nobeden ni bil tako zanič, da ga ne bi pojedel. (smeh) Še najbolj sporna se mi zdijo ekološka jabolka, pridelana na Nizozemskem. Težko namreč verjamem, da lahko na tako uničeni zemlji, kot jo imajo – Nizozemci so pionirji v novih prijemih v kmetijstvu – zrastejo ekološko pridelane rastline. Zagotovo pa ne bi pojedel jabolka, ki je bilo pridelano na konvencionalen način.
Jabolka, pridelana konvencionalno, veljajo za najbolj škropljeno sadje. S fungicidi jih škropijo od 16- do celo 25-krat na sezono, šestkrat z insekticidi in od ena- do dvakrat s herbicidi. Kako pa se proti boleznim in škodljivcem borite ekološki sadjarji?
Mi lahko uporabljamo samo škropiva naravnega izvora, ki so razgradljiva ali pa se izperejo. V ekoloških jabolkih zato ne boste našli ničesar škodljivega. V našem nasadu drevesa spomladi poškropimo z žvepleno-apneno brozgo (žveplo se razgradi v dveh, treh dneh), ki učinkuje kot naravni fungicid (proti glivam), preprečuje pa tudi skladiščno gnilobo in sajavost plodov. Proti črvivosti se borimo s feromonskimi vabami, ki delujejo tako, da zmotijo samce jabolčnega zavijača, da ne iščejo samičk. Sivih mokastih uši, ki se pojavijo spomladi, pa se lotimo z oljem NeemAzal.
Kaj svetujete kupcem, ko v nakupovalnem centru stojijo pred policami z ekološkim sadjem in zelenjavo?
Naj najprej preverijo poreklo. Želim si, da bi doživel, da bomo Slovenci postali lokalpatrioti in bomo najprej posegli po našem sadju, pa četudi bomo morali zanj odšteti nekaj centov več, in se ob tem zavedali, da ne samo, da s tem podpiramo naše pridelovalce, zavestno bomo naredili še nekaj dobrega za naše zdravje.
Več v reviji Zarja Jana, št. 3, 19. 1. 2021
