Čeprav so številne živali nezaupljive do neznancev, Pero prav gotovo ne spada mednje. Takoj, ko sem stopila skozi vrata, si me je najprej radovedno ogledal, nato pa precej hitro priletel na mojo ramo in si začel sumljivo ogledovati moje svetleče uhane. Ravno še pravočasno sem si jih snela, da niso pristali v njegovem kljunu. »Jaz raje nimam nič svetlečega na sebi, Pero je kot sraka,« se namuzne Perova lastnica Nina Dekleva, ki obožuje živali. V njenem domu sta, še preden je prišel Pero, toplino našla muca najdenka Silvo in psička Viva. Že od nekdaj pa si je želela tudi papagaja. In ko je pred tremi leti slučajno na Facebooku videla objavo Boruta Zupančiča, rejca srednjih in velikih papig (pred časom smo ga v naši reviji že predstavili), da ima za oddajo na voljo mini are, ga je poklicala. »Borut ima do bodočih posvojiteljev njegovih ptičkov zelo dober pristop. Če ugotovi, da nisi primeren, ti ga ne bo prodal, kar je pravilno. Težava je, ker se ljudje za te večje ptice dostikrat odločajo iz napačnih razlogov. Zelo pomembno je namreč, kako jih hranimo, v kakšnih razmerah živijo, koliko se z njimi ukvarjamo ... Ljudje, ki za takšnega papagaja nimajo dovolj časa, ki so vse dneve zdoma in mu ne morejo omogočiti skupnega življenja z družino, nimajo s papigo kaj početi. To so namreč živali, ki živijo v jatah in nas dojemajo kot svojo vrsto. Intelekt papagaja, kakršen je Pero, je namreč na stopnji triletnega otroka, čustveno pa doseže celo petletnika. Zato si Borut tudi vzame veliko časa in vse razloži. Dobri rejci ptiče socializirajo in te podpirajo, da ti potem z njim pravilno ravnaš in ga pravilno hraniš v vseh obdobjih njegovega življenja.« Zelo občutljivo je namreč obdobje pubertete. Če ne dobivajo prave hrane, lahko postanejo agresivni, se derejo, grizejo in si pulijo perje. Ker ljudje ne razumejo, zakaj se to dogaja, mislijo, da so ptiči postali hudobni, in jih oddajo naprej ali prodajo. Te ptice potem zelo trpijo.
»Priden!« »Čeprav sva prišla s partnerjem Primožem gledat mini are, so naju potem prepričale amazonke, ker so izredno zabavne. Med tremi ptiči je Pero takoj pritegnil mojo pozornost, zapomnila pa sem si ga, ker je imel tako posebno obliko puščice na glavi,« je razložila, ko smo se umaknili v zimski vrt, kjer se nam je, kakopak, Pero pridružil. Če bi ga pustili v dnevnem prostoru, bi ga verjetno razneslo od radovednosti, kaj mi počnemo. Ker se je moje navzočnosti že navadil, se je zelo sprostil. Med letom od Nine do svojega stojala je spustil rafal in vzkliknil »priden«, da smo se vsi zasmejali. »Papagaje je mogoče naučiti kakanja na natanko določena mesta, tako kot pse. Zato mu midva vedno, ko se pokaka nad kletko ali na papir, rečeva, da je priden. Zdaj se je navadil, da vsakič, ko kaka, reče priden, tudi če kakec odleti kam drugam.« (smeh) Pero je zdaj star približno tri leta in Nina se spomni, da sta se s Primožem v začetku precej lovila glede Perove prehrane. »Veliko se je drl, ker sva mu očitno dajala premočno hrano. Ko sva to po Borutovem nasvetu spremenila, se je njegovo vedenje spremenilo za 80 odstotkov. Njihova glavna hrana je zelenjava. Če papagaj dobi premočno ali presladko hrano, je povsem drug. Z nepravilnim ravnanjem in prehrano jim lahko precej pomešamo hormone. Če delamo z njimi, kot je treba, pa je to povsem druga dimenzija hišnega ljubljenčka, ki ti res nekaj da in te lahko zelo zabava.«
Zaspanec. Medtem ko je govorila, je Pero priletel v njeno naročje in se z njo začel igrati. Do takrat si nisem niti predstavljala, da se je mogoče tako igrati in crkljati s papigo. Kot s kužkom, le da Pero zraven še kaj pove. Ko ga je pokrila s svojo kapo in odkrila, se je namreč zaslišalo: »Pikaboo.« »V družini si vedno izbere nekoga, na katerega se še posebno naveže.« In lahko si mislite, na koga se je navezal Pero. Nina pravi, da ga nikoli niso učili govoriti, on preprosto iz njihovih pogovorov pobira besede, ki so mu všeč. Je pa res, da se z njim ogromno pogovarjajo. »Zelo dobro tudi dojame pomen določenih besed. Zvečer ne bo nikoli rekel dobro jutro. Se je pa že zgodilo, da mi je rekel dobro jutro, ko sem se zbudila po popoldanskem dremežu. (smeh) Ko gre zvečer spat, pa se poslovi s 'papa Pero'. Papagaji morajo imeti dovolj spanja. V njihovem naravnem okolju je kmalu tema in takrat spijo, zato mu moramo tudi mi zagotoviti do 12 ur počitka. Ljudje dostikrat delajo napako, ker imajo papagaje zraven televizorja, ki ga gledajo dolgo v noč. Zjutraj pa se sprašujejo, zakaj je njihov ljubljenček razdražljiv. Seveda, ker je premalo spal. Zelo pomembno je tudi, da mu vsake toliko časa zamenjamo igračke, ker se jih po določenem času naveličajo, kot otroci. Vsaj enkrat na teden jih je treba oprhati. S tem, ko jih redno kopamo, skrbimo, da je koža vlažna in prožna, hkrati pa je lepo in prožno tudi njegovo perje. Naš Pero tuširanje obožuje! Med tuširanjem si obvezno požvižgava in poje, tako da ga je res luštno gledati.«
Več v reviji Zarja Jana št. 1, 5.1.2021
