»S tem bo rešena marsikakšna zadrega ljubiteljev steakov – z mesnim nadomestkom bodo lahko zadovoljili vsejedce, ki se trudijo zmanjšati količino zaužitega mesa, in tudi vegetarijance, ki še vedno pogrešajo meso,« je o enem izmed razlogov za nastanek mesnega nadomestka spregovoril Tilen Travnik, ki je med štirimi ustanovitelji zagonskega podjetja – preostali trije so že omenjena Luka Sinček in Maj Hrovat, ki se ukvarjata z razvojem tehnologije, ter Vladimir Mičkovič, ki skrbi za komunikacijo s kupci in razvoj blagovne znamke. »Sam pa se ukvarjam z vsem drugim – s financami, kadri, pravnimi zadevami, komuniciram z mediji ...,« je povedal Tilen.
Ob vse večjem zavedanju o negativnih vplivih živalske industrije na okolje in zdravje se v zadnjih letih na tržišču pojavlja vse več mesnih nadomestkov – od najpogostejših burgerjev do raznih klobasic. Velik izziv pa je bilo narediti prvi realistični steak, ki se ga zaradi zahtevne sestave vlaken in maščobnega marmoriranja ne lotevajo niti največja prehrambna podjetja. Podjetnim slovenskim fantom pa je to uspelo. Seveda ne na prvo žogo. Na začetku je bilo kar nekaj razočaranj. Sicer pa je podjetništvo serija vzponov in padcev, najuspešnejši so tisti, ki se največkrat poberejo, se je nasmehnil Tilen.
Študentsko eksperimentiranje. Vse se je, kot rečeno, začelo z eksperimentiranjem dveh študentov, mikrobiologa Luka in biotehnologa Maja. »Lotevala sva se raznih projektov, ki so pripomogli k najinemu študentskemu mesečnemu prilivu,« je povedal Luka. »Na nekem tekmovanju v Kamniku sva tako spoznala Tilna in Tomaža Laha, najine ideje so jima bile všeč in sta nama bila pripravljena pomagati pri prvih korakih na podjetniški poti.« Preko gibanja Štartaj Slovenija so z razvojem prvega rastlinskega burgerja kot mlado podjetje Bevo, ki so ga ustanovili s Tilnom, prišli na police v Špar. Maj in Luka sta se lotevala živilskih projektov, ker sta pri tem najlažje združevala svoje znanje. »Najprej sva delala klasične fermentirane izdelke in jim dodajala nove lastnosti. Potem pa sva se začela vse bolj zavedati potrebe po rastlinskem mesu, ki po eni strani nagovarja mesojedce, sočasno pa rešuje probleme onesnaževanja okolja, ki jih povzroča živinoreja. To je bila nekakšna idealna kombinacija uporabe najinih znanj na področju, ki naju zanima in hkrati rešuje širšo problematiko.«
Nastal je altburger. Uspelo jima je narediti izdelek, a se je zapletlo pri proizvodnji, kar smo lahko videli tudi v oddaji Štartaj Slovenija. »Proizvodni partner nas je tik pred zdajci pustil na cedilu in na vrat na nos smo morali iskati drugega, ta nam je izdelek, z zamudo sicer, pomagal spraviti na police. Večina podjetij v svetu je najprej razvila izdelke iz mletega 'mesa'. Ugotovili smo, da z izjemo burgerjev, piščančjih koščkov in klobasic na tem področju ni nobene inovacije. Nihče ni zares znal narediti kakovostnega kosa mesa s pravo teksturo in videzom.« Fantje so v tem videli pravi izziv, in ni trajalo dolgo, ko se je porodila ideja. »Čeprav je Maj biotehnolog, je vzporedno študiral tudi malo fizike in v nekem trenutku naletel na znanstveni članek o teksturi proteinov. 'To bomo tudi mi naredili, mi to znamo,' je dejal in na kos papirja narisal grobo skico prototipa naprave, to je lokalni obdelovalec kovin izdelal za dva paketa piva. Napravo, ki je bila v literaturi ocenjena na okoli 50.000 evrov, smo mi torej dobili za dvanajst evrov. Ko smo videli, da deluje, smo začeli ustvarjati. Nekaj časa smo imeli laboratorij v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju LUI, ko smo morali od tam, pa nam je Tilen odstopil kuhinjo svojega prejšnjega stanovanja.«
Več v reviji Jana, 29.11.2022
