Zgodbe
Anekdote s številke 112
Vsak od nas je že gledal kakšno od ameriških serij tipa 911, kjer v centrih nujne pomoči nenehno brnijo telefoni, operaterji pa pridni kot mravljice pomagajo prizadetim, jih spodbujajo, dokler k njim ne prispe pomoč, ali jim s pogovorom celo rešijo življenje. Med dveinpolurnim obiskom v Regijskem centru za obveščanje Ljubljana smo se prepričali, da pri nas ni nič manj filmsko in stresno. Telefoni za klic v sili 112 nenehno zvonijo, na drugi strani pa pogosto obupani, panični, prestrašeni in pretreseni glasovi.
Pošastne laži
Predstavljajte si, da morate javno – na sodišču, pred novinarji – pojasnjevati svoje življenje. Tudi globoko intimne stvari, kaj ste počeli v postelji in s kom. Ne da bi karkoli zagrešili, razen mogoče preveč ljubili. Ne da bi bili česarkoli obtoženi. Predstavljajte si.
Slovo od pokojnega je vaša pravica
Zamenjava bolnikov v Celju je tragičen dogodek, vendar nekatere med nami niti ni tako zelo presenetil. Človek je pač zmotljiv. Zdaj je treba ukrepati, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Gotovo pa bi nastalo manj gorja, če bi v bolnišnici sorodnikom, ki so se o stanju svojca po telefonu pozanimali trikrat in izrazili željo po obisku, to omogočili. Prav tako bi se napaka odkrila prej, če bi svojci umrlega želeli videti. Samo 30 odstotkov svojcev se odloči za slovo od pokojnega v bolnišnici – to pa bi nas moralo skrbeti. Je ljudi strah zreti smrti v oči ali jim poslovitve ne omogočijo v bolnišnicah?
Odpusti si, bila si otrok
»Nobenemu otroku na svetu ne želim, da bi živel, kot sem živela jaz, ko nisem vedela, ali bomo večerjo pojedli v miru, ali bom tepena, ali bom spala, ali pa bo oče pretepal mamo in ji bom kasneje pomagala oskrbeti rane – ter seveda ali spet ne bom spala,« je nekdanja direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak odstrla enega od vzrokov, zakaj se je lotila čustveno zahtevnega dokumentarnega projekta (ob snemanju je namreč privrelo na plano kar nekaj neprijetnih spominov) o otrocih alkoholikov. Eden od njih je namreč tudi sama. »Zaradi posledic alkoholizma je bolna naša družba. Veliko ljudi nosi v sebi neozdravljene travme in lahko se zgodi, da bomo z njimi zastrupili še naslednje generacije.«
Čisto zlo: plačam turistični aranžma za pobijanje ljudi
Trideset let po začetku vojne v Bosni je slovenski režiser in scenarist Miran Zupanič udaril z razkritjem delčka dogajanja, o katerem se je nekaj malega že govorilo, a nikoli tako naglas. Da so nekateri premožnejši tujci prihajali v Sarajevo in plačali, da so lahko za lasten užitek streljali na ljudi. Kot lovci na divjad, le da so oni zbirali človeške trofeje. Otroška je bila še posebej dragocena. Čisto zlo.
Namesto v dom na kmetijo!
Sredi idiličnih gričev Posavja stoji turistična kmetija Grobelnik. Umaknjena sredi zelenja, miru in zvoka klopotcev. Vse leto sprejema goste, ki se želijo odpočiti v naročju narave, v zadnjih treh letih pa je odprla svoja vrata posebnemu projektu. Bila je začasen dom za ljudi, ki si v dom za ostarele ne želijo, potrebujejo pa že nekaj pomoči. Takšna oblika oskrbe starejših je stalnica že marsikje po svetu, pri nas pa bo (morda) na voljo v bližnji prihodnosti.
Zmešani hormoni ali zmešana družba?
Berem svoj dnevnik iz najstniških dni in opažam, da se skoraj vsaka stran začne z vprašanjem, ali sem nora jaz ali je nor svet okrog mene. Najstniška leta res niso mila. Pravijo, da starš ve, kdaj je otrok vstopil v puberteto, po tem, da ga začne takrat »sovražiti«. Gradnja identitete v teh letih zna biti naporna za vse udeležene. Spomnim se svoje faze bojevnice (ko sem se oblačila v široka vojaška oblačila in trenirala metanje bajoneta z M48), potem faze princeske (ko sem v šolo hodila v babičinih plesnih dolgih oblekah), pa faze znanstvenice (ki je naredila vse, da bi dobila očala, v katerih bi bila videti pametnejša). Danes se temu smejim, a če bi me takrat dobil v roke kakšen psiholog, ki se ukvarja s spolno identiteto, je vprašanje, kako bi se zgodba končala.
Znak za alarm: tudi slovenske Severine se bodo zgodile!
Moški zabodel partnerko, ostala sta otroka. Ubil ženo, šest otrok brez mame, ženska zabodla partnerja ... Še pred temi letošnjimi tragedijami smo pred leti brali o koroških dečkih, pa o dogodku na Celjskem, ko je mož v postopku razveze kar sredi belega dne na avtobusni postaji pred očmi še ne štiriletega otroka ubil ženo. Dr. Leonida Zalokar, psihoterapevtka in ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina z več kot tridesetletnimi izkušnjami z vsemi vrstami osebnostnih motenj, povezuje takšen vznik nasilja s širšim sistemskim problemom. Od neustrezne obravnave nasilja in storilcev do družinskih sodišč, kjer se dogajajo napake, ki bodejo v oči in zaradi katerih je povzročenega še več gorja. Krog nasilja pa se ne ustavi.
Prisrčno preprosti, preprosto prisrčni
Lahko vam zagotovimo, da je film Gajin svet 2 več kot upravičil pričakovanja po precej uspešnem prvem delu izpred štirih let! Krasno bi bilo, če bi ga videli najmanj vsi osnovno- in srednješolci ter njihovi starši, saj med drugim zabavno, prijetno in poučno opozori na pasti sodobnega časa in tehnologije, vdore v družbena omrežja, boj proti grabežljivosti, uspeh za vsako ceno, kapitalistično bogatenje, dragocenost srčnega prijateljstva, složnosti in sodelovanja. Predstavljamo vam tri igralce, ki so imenitno upodobili mlade junake. Uma Štader je Gaja, Neža Smolinsky njena sestra Tea, Enej Černe Berčič pa Gajin najboljši prijatelj Matic.
Nekateri stiki otrok s starši v zaporu se ne bi smeli zgoditi
Laična javnost ne more doumeti, kako je mogoče, da otrokom, ki so zaradi brutalnih dejanj enega od staršev ostali sirote, strokovnjaki svetujejo stike z njim. Komu koristijo in ali so nujni? O tem smo se pogovarjali z Urško Tropenauer, psihologinjo v mariborskem zaporu, ki ima več kot deset let izkušenj z zaporniki, storilci tudi izjemno hudih kaznivih dejanj.
Med poukom se lahko počim na kavč!
Si predstavljate, da bi, ko ste hodili v šolo, vstopili v učilnico, kjer bi vas pričakali kavč, gugalnik, vrtljivi stoli, skratka prijetno, toplo vzdušje, kot da bi prišli v domačo dnevno sobo? Kaj takšnega se nam zdi znanstvena fantastika samo do trenutka, ko nekdo pokaže, da je izvedljivo. To je storila Ana Cerar, profesorica za zgodovino in družboslovje na Elektro in računalniški šoli, ki deluje v okviru Šolskega centra Velenje. Dijake je pred dnevi pozdravila v novi, povsem drugačni učilnici, za katero je bil potreben minimalen denarni vložek.
Pujsi so bili bolj umirjeni in zdravi
Na kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah pri Žalcu so tri leta krškopoljske prašiče namesto s koruzo, ki jo je v vročih in sušnih poletjih čedalje težje pridelati, poskusno dodatno krmili z industrijsko konopljo. To se je izkazalo za dobro prakso, vredno posnemanja, saj so bili po taki krmi prašiči bolj umirjeni in zdravi, njihovo meso pa okusnejše.
Gremo v sol!
»Mama si je želela na soline,« je povedala Urška. Deklica živih oči in hitrih misli je ena mlajših v desetčlanski družini De Faveri iz Pobegov pri Kopru. Od konca junija so želi sol na Sečoveljskih solinah. Dan za dnem so se vračali na najeti solni polji, tako kot je pred njimi prihajal Tanjin oče, nono njenih in Denisovih otrok, Adrijan Čeligo iz Svetega Petra. Tri desetletja je vsako poletje najprej obdelal njive, nato pa šel v Sečovlje žet belo zlato. »Prav je, da izkusimo, kaj je delal tast,« je odločitev družine strnil Denis. »To je priložnost za spoznavanje vsakdanjega dela prednikov. Ugotovili smo, da je garanje.«
Mnogi umori se začnejo z zalezovanjem
Bivši partnerki večkrat grozil s smrtjo, napoved tudi uresničil. Streljal z avtomatsko puško in ubil 20-letnika, motiv ljubosumje. Ženo polil z bencinom in zažgal. Pred očmi štiriletnega sina ubil partnerko, taščo in tasta. Ustrelil partnerko ter nato sodil še sebi. 22-letnico porezal po obrazu, ji odsekal palec in jo večkrat zabodel. Vse to so naslovi, ki smo jih v črni kroniki brali zadnji dve leti. Je nasilja s tragičnim koncem čedalje več? Postajajo poskusi in umori bolj brutalni in krvavi?
Kakšni smo Slovenci v postelji? Seksamo premalo ali preveč?
Ne samo njeno neobičajno ime, cela njena pojava, smeh in energičnost dajejo vedeti, da pred mano stoji nenavadna ženska. Presekala je vzorce, ki so jo omejevali v zasebnem, zlasti pa v kariernem življenju. V Slovenijo se je priselila pred dvajsetimi leti, danes je mati dveh odraslih sinov, vodja oddelka za interno medicino v slovenjgraški bolnišnici in ena redkih specialistk za spolno medicino pri nas. Po njenih izkušnjah se Slovenci o spolnosti težko pogovarjamo, statistika celo kaže, da ima pri nas spolne težave 52 odstotkov moških in 63 odstotkov žensk.
Srčni fantje za najžlahtnejša odličja
Kljub vsesplošni evforiji, ko so Stožice pretekli torek ponorele, se premalo zavedamo, kakšne zgodovinske uspehe dosegajo naši odbojkarji. Sploh v svetovnem merilu je v odbojki veliko večja konkurenca kot, denimo, v nogometu, kjer se vrti veliko več denarja. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o naših odbojkarskih šampionih – kdo so, od kod prihajajo, kako se razumejo in kako preživljajo dneve med svetovnim prvenstvom.
Diagnoza: pošast
V psihiatriji ta diagnoza ne obstaja, nikoli ni. Človek, o katerem teče beseda, nima, kolikor je znano, nobene psihiatrične diagnoze, ampak ljudje, ki spremljajo sodni proces, ki že več mesecev teče proti njemu, pravijo, da je prav to, pošast. Ker kako pa lahko še rečeš človeku, ki dela to, kar naj bi po izpovedih njegovih žrtev počel on? Kolega, ki že več kot dve desetletji pokriva najrazvpitejše sodne primere, pravi, da česa podobnega še ni srečal. Druga kolegica prizadeto šepne, da ob poslušanju pričevanj žrtev včasih ne more ustaviti solz ...
S spolno vzgojo bi morali resno začeti čim prej
Dr. Gabrijela Simetinger, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom in medicinska seksologinja, opozarja na mite in napačna prepričanja, povezane s spolnostjo, ter posledice, ki psihično in fizično bremenijo marsikatero žensko. Da bi dosegli pravilen in zdrav odnos do spolnosti, opozarja, je nujna spolna vzgoja, ki je mnogo več, kot si predstavljajo starši, učitelji, duhovniki, celo zdravniki.
Vrnitev v stvarnost
Družbena omrežja že dolgo slovijo kot kraj za deljenje zgolj dobrih plati življenja. Toda ni bilo vedno tako; približno petnajst let nazaj, ko se je Facebook pri nas šele uveljavljal, smo pisali vsakdanje, celo bedaste zgodbe. Objavljali smo nepomembne, včasih meglene slike dolgočasnih stvari, na primer svojega napol pojedenega kosila. Francoska aplikacija BeReal, ki je sredi avgusta postala najbolj priljubljena brezplačna aplikacija med uporabniki iPhona v ZDA, uporabnike poskuša povleči nazaj v vsakdanjost in nedolžnost začetkov družbenih omrežij.
Ledvica za vsakogar
Raziskovalci univerze v Cambridgeu so iznašli način, kako ljudem, ki morajo dolgo čakati na podarjeno ledvico, hitreje najti primeren organ – podarjeni ledvici, ki se ne ujema s potencialnim prejemnikom, spremenijo krvno skupino in s tem zmanjšajo nevarnost, da bi jo telo prejemnika zavrnilo. Ampak ... Vedno se potem pojavi kakšen ampak.
Ustavi tisti, ki ima dobro srce!
Nekdanji kanalski župan, triinšestdesetletni Miran Ipavec, je slovenska avtoštoparska legenda. Z dvignjenim palcem potuje po Evropi že osemintrideset let. Do zdaj ima za seboj 517.500 kilometrov, do 14. septembra pa jih namerava zbrati 520.000, kar je toliko, kot bi trinajstkrat obkrožil svet. Čeprav je mislil štoparsko kariero že končati, mu duša tega ne dovoli, saj je po vsem tem času to postalo del njegovega življenja. In kako je štopati v teh čudnih časih? Da bi izvedela, sem šla z njim na štop.
Nevarne droge za posilstvo
Nedavna afera Smodej je mnogim odprla oči in nagnala strah v kosti, da se zloraba z GHB-jem oziroma tako imenovano drogo za posilstvo, ki lahko pusti hude psihične in fizične posledice, ne bi zgodila našim hčeram oziroma sinovom. Raziskali smo, ali lahko pravočasno ugotovimo, da nam je nekdo podtaknil drogo v pijačo, in kako se zaščitimo, ko opazimo prve znake omame.
Sledite svoji psihiatrinji. Če jo najdete.
Tole je zgodba, kot jo pripoveduje človek, ki ima, kot pravi, »črni pas v zenovski zafrkanciji«. Ampak je v resnici zelo bridka. Govori o tem, kako država, ki ima polna usta skrbi za duševno zdravje, v resnici za to naredi veliko premalo. Če ste že kdaj poskušali poiskati pomoč psihiatra, vam bo opis tega križevega pota bržkone zvenel precej znano.
Skrivnost zdravega in dolgega življenja
Jelena Dimitrijević, certificirana nutricionistka in svetovalka za zdravo življenje, ima odlično osebno izkušnjo s prekinitvenim postom. Najprej se je v dnevu postila 16 ur, potem prešla na vsakodnevni 12-urni suhi post, občasno pa postni čas podaljša ter prilagaja počutju in letnim časom. Zanj se je odločila zaradi številnih blagodejnih učinkov na telo. Pojasnila nam je, kako na tak jedilnik uvrsti čim več polnovrednih rastlinskih živil, da je kar najboljša popotnica za zdravo življenje.
Poklic: morska deklica
Kadar jo vprašajo, kaj je po poklicu, Karin Heuffel odgovarja, morska deklica. Kar ljudi – povsem razumljivo – včasih malce zbega. In je oni dan nekoga odgovor tako presenetil, da je hotel še malo preveriti, kaj, je vprašal, a živa? Oh, pa še kako.