Pri neki starosti veliko ljudi preprosto obupa nad tem, da bi (ponovno) našli ljubezen. Zdi se jim, da so prestari, da jih nihče ne bo hotel ali pa da ni takšnega, ki bo všeč njim. Posebej tisti, ki imajo za sabo ločitev, se bojijo biti spet prizadeti. Mnogi v ljubezen nehajo verjeti. Tisti, ki bi poskusili, pa ne vejo, kje in kako spoznati nekoga novega. Vrtijo se v istih krogih, družijo z istimi ljudmi. V lokalu ali na koncertu ne morejo kar pristopiti k simpatični gospe ali gospodu in ga povabiti na pijačo, ker bi verjetno naredili napačen vtis. Pogosto pa niti nimajo nikogar, s komer bi šli na koncert, ker so vsi udobno zabubljeni doma, z družino. Najdostopnejši način – spoznavanje po spletu in na temu namenjenih dogodkih – pa jim je najbolj tuj. Čeprav so hitri zmenki najpriljubljenejši dogodek v svetovnem merilu in so jih mlajši že zdavnaj posvojili, prav tako kot aplikacije za iskanje partnerjev, imajo generacije nad 45 let še vedno zadržke in predsodke do te oblike iskanja partnerja. »Ali ni to za obupane, tiste, ki res ne znajo drugače,« je pogost pomislek. Po drugi strani pa se bojijo ocenjevanja in zavrnitve. »Ali se še lahko zdim komu privlačen? Kako se bom počutil, če me nihče ne bo izbral? Ali sem zguba, če na tak način iščem partnerja?«
Moški se prej vdajo. Mag. Ninka Slapnik, ki že 13 let organizira različne dogodke za samske, ima odgovor na takšne pomisleke: »Ljudje, ki vzamejo usodo v svoje roke in kaj naredijo za to, kar si želijo, zagotovo niso zgube. To so kvečjemu tisti, ki sedijo na kavču, tarnajo in se smilijo sami sebi, obenem pa niti poskusijo ne.«
Še posebej moški se z leti kar nekako vdajo v usodo in vztrajajo v uhojenih tirnicah. Tudi bolj so skeptični do spoznavanja na dogodkih za samske ali pa bojazljivejši. Še po desetih letih samskosti so prepričani, da ne potrebujejo pomoči pri iskanju življenjske sopotnice. A ovira je le v glavi, pravi Ninka. »Ko se enkrat odločiš in odpreš vrata novim priložnostim, je vse lahko. Na naših dogodkih poskrbimo za sproščeno in prijetno vzdušje, pohecamo se in poklepetamo, preden začnemo, da prebijemo led. Tisti, ki partnerja ne najdejo takoj, drugič pridejo že z lahkoto, brez zadržkov.«
Mnogi nad 50 let iščejo predvsem nove prijatelje in prijateljice s podobnimi interesi. Da bodo imeli nekoga, s katerim bi šli na sprehod, v kino, na koncert. Če se razvije še simpatija, pa toliko bolje. »Ko si po 20 letih samski, prijatelji pa so vsi v paru, ti je nekdo v enaki situaciji v veliko oporo,« pravi Ninka.
Opaža, da se na hitre zmenke do 40 let prijavlja precej več moških kot žensk, potem pa se situacija obrne. »Ženske nad 50 let so polne energije, vse se jim še da, moški se hitreje zasedijo.« Se pričakovanja do partnerja z leti spremenijo, obrusijo? »V zrelih letih ljudje iščejo predvsem tovarištvo, skupne interese, medsebojno spoštovanje in prijetno sožitje. A želja po tisti iskri nikoli zares ne usahne. Upanje ostaja. Pogosto pa se privlačnost razvije sčasoma in tam, kjer je na prvi pogled morda ne bi pričakovali.«
Imeti mora sinje modre oči. Nekaterih pa se, kar se pričakovanj tiče, leta ne dotaknejo. Želijo si partnerja, ki bo videti kot junak kakšnega še posebej osladnega ljubezenskega romana. Visoke zahteve se še posebej izkažejo pri novem projektu, ki se ga je Ninka lotila med covidnimi zaprtji. »Ogromno ljudi mi je že prej govorilo, da nimajo časa prihajati na dogodke in da naj jim izven tega najdem koga. Med zaprtji sem končno našla čas za to.« Vzpostavila je platformo MATCHMe.si, ki je nekakšna sodobna oblika ženitne posredovalnice, kombinacija tehnologije in osebne ocene. Prijavljeni izpolnijo vprašalnik o sebi in svojih željah, logaritem poišče partnerje, ki se ujemajo, Ninka potem še pobrska po opisnih odgovorih in oceni, katera človeka bi si ustrezala. Posebna skupina žensk, ki se aktivno lotijo iskanja partnerja, so močne in uspešne ženske. Te sicer imajo vse – materialno varnost, razgibano življenje in kariero, le partner jim manjka. Od njega pa pričakujejo veliko dodano vrednost, biti bi moral prava češnja na torti. »Želijo si izobraženega, visokega, z lasmi, preskrbljenega, pozornega, ljubečega, nekadilca in nepivca, ki jih postavlja na prvo mesto,« razlaga Ninka. »Saj je prav, da imamo visoka pričakovanja, a morali bi si dati priložnost, da si sedemo v srce, ne le delati kljukic. Tudi med manj lasatimi in 175 cm visokimi moškimi so krasni ljudje.« Neka gospa, denimo, pričakuje moškega s sinjimi očmi in od tega ne odstopa. Po drugi strani pa moških ne zanima spoznavati žensk, ki so močnejše postave ali imajo (pre)več otrok. »Vedno poudarjam, da nič ni tako pomembno kot energija človeka, ki jo začutiš le v živo. Da samo iz oči v oči lahko izveš, kako ti bo nekdo sedel v srce. Pomemben je tudi jezik ljubezni, ki ga govorimo. Če dva govorita različna jezika, se težko ujameta. Saj se lahko naučimo, ampak ali ni bolje že štartati z nekom, ki bo vedel, kaj potrebuješ, da se boš počutil ljubljenega?«
Čedalje več je ljudi vseh starosti, ugotavlja Ninka, ki imajo tako napolnjena življenja ali pa toliko dela, da osamljenosti niti nimajo časa doživljati. Partnerja iščejo predvsem zato, da bo »nadgradnja«. A partnerstvo ni storitev, ki jo nekdo opravlja zate, je obojestranska investicija časa, pozornosti, skrbi, potrpljenja in naklonjenosti. Veliko pa je tudi takih, ki imajo za seboj boleče zgodbe in zbežijo ob prvi malenkosti, ki jih zbode. Ti morajo najti pogum, da ostanejo in dajo ljubezni priložnost. Ti in tisti, ki bi radi potencialnega partnerja najprej bolje spoznali ali pa želijo osebno rasti, imajo na voljo mesečne pogovorne skupine, kjer ob vodstvu strokovnjakov spoznavajo sebe in druge.
Slovenci obožujemo ples in planine. Poleg hitrih zmenkov in mesečnih pogovorov Ninka organizira plesne tečaje, mesečna preplesavanja, planinarjenje in potovanja za samske.
Več v reviji Jana, št. 49, 6.12.2022
