Adobe Stock

Tekst: S. L.

Bazilika je v marsičem nekaj zares posebnega in vse prej kot le ena izmed rastlin. Že v oddaljeni zgodovini so ji priznavali, da je več kot le snov. Ali ste vedeli, da v Indiji baziliko Ocimum sanctum častijo kot sveto rastlino? Indijci so jo posvetili svojim najvišjim bogovom. Pravijo, da je njeno valovanje (vonjava je valovanje z natančno določeno frekvenco) najbližje valovanju čiste božje energije. Na sodišču zato z njo v rokah prisegajo, da bodo govorili resnico.

Tudi v Pravoslavni cerkvi ima bazilika posebno mesto – voda postane sveta voda za krst, šele ko jo posvetijo z baziliko. Če pomislite, tudi njeno ime razkriva njeno posvečenost. Verjetno že veste, da niso vse cerkve in katedrale bazilike. Ali bodo to postale, ni odvisno od njihove lepote in
velikosti, temveč od tega, ali jih imajo za svete prostore, in so kot take tudi posvečene.

Profimedia

Bazilikino strokovno ime Ocimum basilicum mnogi prevajajo kot »kraljevsko dišeče«. Menim, da bi pravi prevod moral biti »vonj kraljestva«.

Ob vsem tem je zanimivo, da bazilika nikoli ni bila tržno zanimiva začimba. Kljub temu pa so za kraljevsko in sveto razglasili prav njo in ne kopice drugih, ki so bile dražje od zlata. Vas zanima, s čim si je zaslužila takšen sloves?

Kaj je v baziliki? 

Naša znanost že dolgo »razstavlja« baziliko in poskuša ugotoviti, v čem je njena skrivnost. Bazilika je začimbnica z velikim deležem vode. Vsebuje veliko manj eteričnega olja kot druge začimbe – le 0,5 odstotka. Torej skrivnost ni v količini. Prej lahko rečemo, da je v širini. Eterično olje bazilike je sestavljeno iz skoraj 20 eteričnih olj. Njihovo razmerje se od vrste do vrste razlikuje, pri vseh pa je spekter zelo širok in jih je veliko več, kot je tipično za druge začimbnice. Povedano drugače, bazilika je kot inštrument z velikim razponom tonov – zato tudi tako lepo »poje« oziroma diši.

Profimedia

Seveda vse našteto velja le za svežo baziliko. S sušenjem se »visoki toni«, ki jih zaznavamo kot limonaste arome (linalol), izgubijo in ostanejo le »basi« – trpki, pikantni nižji toni njene glasbe. Zato je za baziliko še toliko pomembneje, da jo imamo svežo in pri roki ter jo uporabimo čim manj poškodovano (še rezanja z nožem ne prenaša; če ne želite, da takoj počrni, jo morate natrgati s prsti).

Poleg navedenih eteričnih olj vsebuje bazilika obilo mineralnih snovi, ki v telesu učinkujejo bazično (kalij, kalcij, magnezij, železo), in elementov v sledeh (cink, fosfor). Gre za zelo dragocene rudnine, ki nam jih danes pogosto primanjkuje, kar je razlog več, da začnemo o baziliki razmišljati tudi kot o dragoceni dopolnilni zelenjavi. Uživamo jo mešano s solatnimi listi ali paradižnikom, odlična je tudi na stročjem fižolu ali ob ribanem korenčku.

dreamstime

Bistvo je očem skrito

Bazilika se danes pojavlja v vsaj 60 osnovnih oblikah. Pravijo, da je na voljo že več kot 150 gojenih sort, med katere štejejo tudi nove križance z vonjem po čokoladi, mentolu, ananasu in podobnem, vendar imajo ti po mojem mnenju zelo malo skupnega z baziliko, o kateri pišem. Bazilika ima različne oblike, vendar vedno prepoznaven vonj. Če vam ne diši po baziliki, potem to ni bazilika!

Moč bazilike so v preteklosti poznali veliko bolj, kot jo poznamo danes. Skorajda ni znanih zdravnikov iz starih časov, ki je niso uporabljali pri zdravljenju. Seveda so tudi zdravljenje včasih razumeli veliko bolj celostno kot danes.

Starogrški zdravnik Dioskorid jo opisuje kot rastlino, ki »očiščujoče učinkuje na glavo«.

Posebna kombinacija dišav telo poživlja, spodbuja koncentracijo ter pomaga pri umskih obremenitvah in izčrpanosti (temu danes popularno rečemo stres).

Da imamo pri baziliki opraviti z močnimi zdravilnimi učinkovinami, pričajo že zapisi svete Hildegarde, ki je baziliko priporočala pri močnih vročičnih stanjih, kot so malarija in hude oblike vnetja pljuč, pri rdečici (erizipel), vraničnem prisadu, trihinozi in mnogih drugih nevarnih okužbah. V ta namen baziliko skuhamo v vinu, sladimo z medom in precejeno pijemo večkrat na dan.

Sodobna znanost ji pritrjuje, ko ugotavlja, da bazilika resnično učinkuje proti zelo širokemu spektru bakterij: vnetje ušes lahko dopolnilno zdravimo tudi z nekaj kapljicami bazilikinega soka, ki jih nakapamo v ušesa; znano je tudi njeno učinkovanje pri vnetjih ledvic in mehurja, pekočem urinu ali bolečem uriniranju.

Če jo uporabljamo zunanje, kot obkladek, tinkturo ali kremo, pomaga tudi pri gnojenju in udarninah ter preprečuje zastrupitev krvi. Zato so bazilikine liste uporabljali tudi za obkladke na ranah, ki se slabo celijo. Posledice pikov žuželk blažimo tako, da na mesto ugriza vtiramo sveže liste bazilike.

Shutterstock

Prebavne težave

Ta del njenih moči sicer najbolj poznamo, vendar premalo uporabljamo. Bazilika preprečuje napenjanje, krepi delovanje želodca, lajša prebavo maščob in spodbuja izločanje prebavnih sokov. Ker je tudi protivnetna, je zelo dobrodošla pri vnetju želodčne sluznice, črevesja, zastrupitvi v želodčno-črevesnem traktu, bruhanju, želodčnih krčih, napenjanju in zaprtju.

Zaščita pred sevanjem

Če vse doslej navedeno še nekako razumemo kot širok spekter protivnetnega učinkovanja različnih eteričnih olj, bazilika kaže tudi  moči, ki jim današnja znanstvena razlaga ni kos. Med drugim zmore ustaviti oziroma hitro odpraviti posledice sevanja. V času, ko nam UV-sevanje, telefoni in računalniki vse bolj načenjajo vid, nas bazilika ščiti kot naša notranja »sončna očala«.

Znanost to danes razlaga tako, da bazilika vsebuje karotenoida lutein in zeaksantin, ki tvorita pigmentni sloj očesne mrežnice ter tako ščitita vidne celice pred ultravijoličnimi žarki. Tradicionalna kitajska medicina pa to dejstvo pozna že tisočletja, ker jo tam že toliko časa uporabljajo za zdravljenje krvavih oči, močno solzečih se oči, motne roženice in drugih očesnih obolenj.

Kako baziliki uspe blažiti posledice radioaktivnega obsevanja, pa za zdaj ne zna razložiti nihče.

Primerjalna študija indijskih znanstvenikov sporoča, da bazilike (sveta, sladka, afriška, kafrna) učinkujejo proti melanomu (nevarna vrsta kožnega raka). Znano je tudi njeno zaščitno učinkovanje proti žarčenju: 50-odstotni alkoholno-vodni izvleček, vzet peroralno (200 mg/ telesne teže), je pri poskusnih živalih znatno zmanjšal obseg tumorja in prispeval k večji stopnji preživetja živali. Pokazalo se je, da izvleček vpliva tudi na zmanjšanje poškodb kromosomov zaradi sevanja gama. Znanstveniki so še poudarili, da je bazilika eden izmed možnih virov naravnih zdravil proti metastazam melanoma. Že to bi bil zadosten razlog, da to poletje obilno začinimo z baziliko. 

Ali ste vedeli …

… da je bazilika odličen rastlinski vir železa, obenem pa tudi drugih rudnin, ki sinergijsko olajšajo ponovno vsrkavanje železa, zato lahko pomaga tudi pri izboljšanju krvne slike;

… da bazilika lahko učinkoviteje redči kri od sintetičnih zdravil? To potrjuje tudi raziskava kitajskih znanstvenikov in vivo. Obolelim laboratorijskim podganam so dajali od 15 do 375 mg/kg telesne teže vodnega izvlečka bazilike (čaj). Največjo učinkovitost so dosegli po sedmih dneh dajanja izvlečka, učinke pa so zaznali že prej, po treh dneh. Primerjali so tudi baziliko z Aspirinom® (8,8 mg/kg), za katerega je znano trombolitsko in antikoagulativno učinkovanje. Učinkovitost Aspirina® je primerljiva s 75 mg/kg vodnega izvlečka bazilike, večji odmerki bazilike pa so učinkovitejši od Aspirina® in v veliko večji meri zavrejo zlepljanje trombocitov (Thrombosis Research. 2006; 118 (6): 733–739).

Za varno hrano

Ali ste vedeli, da bazilika učinkuje tudi proti bakterijam, kot so salmonela, Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes …, ter proti notranjim parazitom? Zares ne bi potrebovali toliko kemije v hrani, če bi znali izrabiti moči začimb.

Izbirajte z zaprtimi očmi!

Različne arome različnih začimb so kot skladbe. Variacije na temo enakega zelišča so kot različne izvedbe pesmi. Na desetine znanih pevcev lahko izvaja enako pesem, pa se nas eni dotaknejo, drugi ne. Zato tudi pri izbiri zelišč zaupajmo svojemu notranjemu čutu in izberimo tisto, ki za nas najbolje »poje«.

Objavljeno v reviji Jana, št. 28, 15. julij 2025.

revija Jana