Shutterstock

Prva navada, ki se je je smiselno otresti, je zagotovo navezanost samo na visoki fižol. V času vremenskih sprememb se je marsikaj spremenilo. Mnogi tožijo, da visoki fižol ne cveti, drugi, da mu cvetovi odpadajo. Cvetenje visokega fižola je odvisno od sorte, vsekakor pa ne cveti v dolgem dnevu. Posamezna sorta začne cveteti takrat, ko se dan zanjo ustrezno skrajša, in nič prej.

##PAIDBREAK##

Odpadanje cvetov pa je seveda posledica previsokih temperatur, pri katerih je oplodnja skoraj nemogoča. Zato je visoki fižol vrtnina, ki nam daje pridelek šele jeseni. Za mnoge potrebuje tudi preveč prostora. Še vedno mnogi ne sejejo nizkih sort, ki pa nam dajo pridelek izredno hitro. V Sloveniji še vedno ponekod vlada mišljenje, da stročji nizki fižol ni dober. Tega se otresite.

Nizki fižol lahko sejemo zelo zgodaj

Medtem ko je setev visokega fižola nesmiselna prezgodaj, saj zato ne bo prav nič prej rodil, lahko nizkega sejemo zelo zgodaj. V rastlinjak lahko sorte za stročje z nekaj sreče sejemo že konec marca, zadnja setev na prosto pa je lahko v večjem delu Slovenije še nekje proti koncu avgusta. Torej boste zgodnji pridelek vedno dobili s setvijo nizkega fižola. Sadiko dobimo v treh tednih. Zdaj lahko sadike sadite tudi že na prosto.

Še druga nepravilnost (ne napaka) pa je, da mnogi nizke sorte še vedno sejemo v grmičke, torej v eno jamico več semenk. Pa je to nesmiselno. Nizki fižol sejemo v vrsto tako, da nekje na 8–10 cm posejemo od eno do dve zrni. Če seme dobro kali, vedno zadošča eno zrno. Zračen nasad bo veliko bolj zdrav. Zato naj bodo tudi vrstice vsaj 40 cm narazen. Lahko so tudi več. Tako bo dovolj zemlje, da lahko posevek ogrnete z zemljo, s tem pa omogočite koreninam in mikroorganizmom na njih boljše pogoje.

Solate berivke nikar ne sejte povprek

Zdaj je čas za množično setev solate. Mnogi mi že govorijo, da bodo sejali tudi berivko. Solata berivka ni sorta, je samo način pridelave. In smo pri naslednji zelo zakoreninjeni navadi, ki pa se je res morate znebiti. Najpogosteje se berivka poseje povprek, brez vrst, po celi gredi. S tem pa je potem kar nekaj težav, ki se jim elegantno izognemo, če jo posejemo v vrste. Vse vrtnine, tudi solata, so zelo hvaležne za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če jo posejete na gredico povprek, kot pravimo, jo je veliko težje opleti, še težje oziroma nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 20 cm, vendar je bolje, da je razdalja med njimi 25 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako sta veliko hitrejša in preprostejša spravilo, rezanje. Solata, posejana v vrstice, je skoraj vedno enakomerno velika, zato ne iščemo in izbiramo večjih rozet, režemo kar po vrsti vse in s tem prihranimo veliko časa. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko sejemo, ali ne?

Miša Pušenjak

Napačna izbir sorte za berivko

Ker smo navajeni na naše glavnate, krhkolistne solate, sejemo te. A vedite, da bo izplen berivke veliko večji, če boste posejali sorte, ki ne delajo glav, tako imenovane gentile. Slednje namreč ves čas delajo liste, rozeta se ves čas polni. Tako lahko berivko režete že od malega in ima enako kakovost še dokaj velika rastlina. Glavnate sorte pa na začetku naredijo nekaj listov, potem pa se ne gostijo več in so nekoliko večje že mlahave, mehke in predvsem količina nabranih listov je manjša.

Moje priporočilo je še, da posejete različne sorte – kar pomešane. Rdeče barve listov namreč dajejo drugačen spekter koristnih snovi kakor zelene. Vendar je bolje kupiti seme posameznih sort ločeno, potem pa ga pomešati doma in posejati. V vrečico z napisom solata berivka lahko namreč ponudniki semena dajejo tudi slabše kaljivo, običajno starejše seme. Ker se berivka seje na gosto, slabe kaljivosti ne opazite, dokler s tem ne pretiravajo.

Za konec pa še zadnji nasvet glede setve solate. Berivko posejemo in porežemo v celoti. Pogosto namreč gospodinje potem iz posevka vzamejo sadike, ki nimajo koreninske grude. Naj bo setev berivke točno to – setev berivke. Za glavnato solato pa raje kupite sadike s koreninsko grudo (v lončkih), lahko pa si jih seveda pridelate tudi sami. Tako boste s pridelkom obojega veliko bolj zadovoljni.

Za vsako naknadno setev ni potrebno ponovno prekopavanje

Mnogi menijo, da je pred vsako novo setvijo ali sajenjem treba gredice prekopati. Pa to sploh ni tako, običajno s tem celo škodimo zemlji. Torej, pred vsako setvijo ali sajenjem gredice samo rahlo prekopljemo, če gnojite z organskimi gnojili, torej gnojem ali kompostom, tudi gnojenje ni potrebno. Najprimernejše za to opravilo je orodje z zvezdicami na osi ali pa nihajna motika.

Po setvi, predvsem pa po presajanju, vedno zalijemo celo gredo, ne samo rastlin, saj suha zemlja vedno »ukrade« vodo tam, kjer smo zalili. Prekrita tla, torej zastirka, so priporočena vedno, saj hitra menjava temperatur, predvsem pa več vetra, povzroči izgubo rodovitne zemlje.

NAMIG: Solata, posejana v vrstice, je skoraj vedno enakomerno velika, zato ne iščemo in izbiramo večjih rozet, režemo kar po vrsti vse in s tem prihranimo veliko časa.

revija Jana