Shutterstock

Pri nas so jo za okras sadili v parkovnih nasadih in tudi na vrtovih. Prepoznana je kot ena najbolj problematičnih okrasnih tujerodnih invazivnih vrst, ki se s pomočjo vetra širi v naravo, kjer izpodriva druge rastline. Naseli se tudi v razpoke starih stavb, kjer lahko zaradi hitre rasti poškoduje infrastrukturo. Zato njeno sajenje na vrtovih odsvetujejo.

Vrt

Tujerodne rastline v Sloveniji, za katere niste vedeli, da so strupene

»Pavlovnija izvira iz vzhodne Azije. Sprva so jo sadili kot parkovno drevo. Zanimiva je zaradi res velikih listov in opaznih bledovijoličastih cvetov, ki zacvetijo, preden se drevo olista. Nameščeni so v gostih latih in v času cvetenja je lahko drevesna krošnja povsem v cvetju. Na rastlini se razvijejo plodovi, imenovani glavice, ki se razpočijo, in iz njih se sprosti ogromno drobnih semen, ki jih veter raznaša na dolge razdalje. Zaradi hitre rasti lahko kmalu začne izpodrivati druge rastline in zelo spremeni razmere v rastlinski združbi,« pojasnjuje dr. Simona Strgulc Krajšek, docentka za botaniko na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

##PAIDBREAK##

»Semena so zelo dobro kaljiva, mlade rastline pa lahko zrastejo tudi iz drobne razpoke starih stavb in zidov in zaradi hitre rasti poškoduje infrastrukturo.«

Bi jo prepoznali?

 »Listi tega drevesa so zelo veliki in široko srčasti, nameščeni nasprotno. So kratkodlakavi, zgoraj temno zeleni, spodaj svetlejši. Cvetovi, ki se razvijejo pred olistanjem, so združeni v latasta socvetja. So zvončasti, dolgi od tri do pet centimetrov in bledovijoličaste barve. Plod je glavica, po obliki in velikosti podobna manjšemu orehu. V njej se razvijejo številna drobna krilata semena, ki se razširjajo z vetrom.«

Kako jo pravilno odstranimo? »Pavlovnija ob sečnji iz podzemnih delov požene številne poganjke, zato je odstranitev z vrta težavna, še posebej če je drevo veliko. Priporočajo odstranjevanje obroča lubja, podobno kot pri velikem pajesenu. Mlada drevesa, ki poženejo v okolici posekanega, je treba redno odstranjevati oziroma izkopati skupaj s koreninami, saj hitro rastejo. Rastlina ni strupena, les je lahek in uporaben, ponekod uporabljajo liste za krmo živali. V Aziji pa pavlovnijo uporabljajo tudi v tradicionalni medicini.«

Osebni arhiv

Varno jo odložimo! 

»Vse plodove zberemo v vrečo in odložimo v zabojnik za organske odpadke ali pa odpeljemo v zbirni center. Industrijsko kompostiranje bo semena uničilo. Vej s plodovi nikakor ne smemo odlagati na domač kompostnik, še manj v naravo, saj se bodo iz njih sprostila semena, ki dobro kalijo. Vse preostale dele odstranjenega drevesa lahko oddamo v zeleni odrez ali jih uporabimo. Ni namreč znano, da bi se veje ukoreninjale.«

revija Jana