Pixabay

V Arboretumu Volčji Potok, v nasadu Drevesa za prihodnost, podnebnim spremembam dobro kljubuje tudi stebrasti gaber. Navdušuje z lepo ozko stebrasto krošnjo, ki se jeseni obarva v rumene in oranžne tone, pa s prilagodljivostjo in dolgoživostjo. 

»Pri stebrastem gabru gre za domačo vrsto, za navadni beli gaber vrste Carpinus betulus, iz katere so s selekcijo nastale različne ozke, pokončne sorte. V Sloveniji so se izkazali kot zelo odporni tako v Arboretumu kot v številnih urbanih zasaditvah. Ker prenese tako sušo kot občasno čezmerno vlago, bazična in zaslanjena tla, se dobro obnese v spremenjenih podnebnih razmerah. Zaradi ozke krošnje ga je mogoče saditi tudi tam, kjer je prostora malo,« pove Mirko Silan, strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok.

Slovenija

Preganjamo tiste, ki ustvarjajo: absurd zakona o hrupu

Gaber je že sicer znan kot zelo trpežno drevo. »Stebraste sorte ta ugled še utrjujejo, saj uspevajo na zelo različnih tleh, od peščenih in suhih do bolj glinastih in začasno namočenih. Zaradi gostega koreninskega sistema prenaša poletno sušo bolje kot številne druge vrste listavcev. Zdrži občasno zastajanje vode, če le ni dolgotrajno. Vroče poletne temperature ne vplivajo bistveno na njegovo rast, saj listi dolgo ostanejo sveži in zeleni. Z vidika odpornosti proti vetru in mrazu pa sodi med najbolj robustna urbana drevesa. Pri nas prenese tudi temperature pod minus 25 stopinj Celzija. Prav zato se vse bolj uporablja v mestih, kjer so razmere vse bolj ekstremne.

V manjših zasebnih vrtovih lahko s stebrastim gabrom ustvarimo zeleno kuliso, tudi drevored ob dovozu. V urbanih naseljih, zlasti v blokovskih soseskah, je neprecenljiv, saj zaradi ozke krošnje ne zastira svetlobe stanovanj in ne posega v fasade. V parkih in ob sprehajalnih poteh ga sadijo v drevorede, ker ustvarja občutek reda in elegance. Možno ga je uporabiti za visoko živo mejo. Redno strižen stebrasti gaber namreč tvori gosto, zeleno steno, ki tudi pozimi zaradi ohranjenih suhih listov deluje kot zaščitna pregrada.«

Arboretum Volčji Potok

Izberimo primerno sorto! 

Pred saditvijo je dobro poznati glavne razlike med sortami stebrastega gabra. »Sorte se razlikujejo po rasti in uporabi. ‘Fastigiata’ je najstarejša in najbolj znana. V mladosti je ozka, v starosti pa razvije širšo jajčasto krošnjo višine od šest do 12 metrov, zato je primerna predvsem za večje prostore in drevorede. Sorta ‘Frans Fontaine’ ostane ozka in kompaktna, visoka do 10 metrov, široka največ tri metre, zato je najboljša izbira za ozke ulice ali manjše vrtove. ‘Lucas’ je sorodna sorta, široka do štiri metre, nekoliko temnejša in z močnejšimi vejami, ki dajejo drevesu še večjo stabilnost, poleg tega dolgo obdrži suhe liste. Najpočasneje raste sorta ‘Columnaris’, ki doseže od sedem do osem metrov višine in od dva do štiri metre širine, a je zaradi počasnosti manj primerna za javne zasaditve, zato pa zelo cenjena v majhnih zasebnih vrtovih. V vsakem primeru bomo posadili drevo, ki ne zahteva veliko vzdrževanja, a bo prostoru dodalo strukturo, senco in sezonsko lepoto.«

Nezahteven za oskrbo

 »Stebrasti gaber sadimo v jeseni, ko je zemlja še topla in dovolj vlažna. Pomembno je, da izkopljemo dovolj veliko sadilno jamo in poskrbimo, da je koreninski vrat na ravni tal. Prvo leto je ključna redna talna vlaga, posebno v poletnih sušnih obdobjih. Drevo ob sajenju dodatno utrdimo s kolom, da ga veter ne poškoduje. Pozneje potrebuje gaber le malo oskrbe. Obrezujemo ga lahko zgodaj spomladi, po koncu zmrzali, ampak pred brstenjem, če želimo ohraniti urejeno formo, sicer pa se lepo razvija brez rednega obrezovanja.

Spomladi stebrasti gaber požene v sveže zelenih odtenkih. Poleti krošnja daje prijetno in gosto senco ter ohranja temno zeleno barvo. Jeseni se listje obarva v rumene in oranžne tone. Pri večini sort suhi listi vztrajajo na vejah do pomladi, kar pomeni, da drevo omogoča zasebnost tudi v zimskem času. Pozimi krošnja obdrži elegantno obliko.«

Nagradna igra revije Jana in Arboretuma Volčji Potok

Nagradno vprašanje se glasi: Kako se imenuje najstarejša in najbolj znana sorta stebrastega gabra? Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ali na e-naslov jana@media24.si. Po zaključku nagradne igre tega tedna (20. oktobra letos) bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel sadiko drevesa prihodnosti. Nagrado bo po predhodnem dogovoru z upravo parka lahko prevzel v Arboretumu Volčji Potok. Sodelujte!

revija Jana