Miša Pušenjak

S kompostom, ki ga delamo sami, na lastnem vrtu, zemlji vračamo njej lastne mikrobe. Z njim lahko gnojimo tako spomladi kot jeseni. Zato mu dajem prednost pred gnojem. Slednji spomladi potrebuje kar nekaj časa, vsaj dva meseca in pogosto tudi več, da je lahko vir hranil za rastline.

Jesenska priprava komposta

Kompostiranje je v bistvu razgradnja organske snovi, organske mase do humusa. Za ta postopek so potrebni seveda pravi mikroorganizmi, ki jih sicer prinesemo s sabo s kompostno maso. Kljub temu pa je včasih dobro, da ob zlaganju kupa dodamo še kaj starega komposta, ki bo pospešil postopke kompostiranja. Za delovanje mikroorganizmov v njem pa je potrebna primerna temperatura. Ko je prehladno (nekje pod 18 ⁰C), to je pozimi, procesi ne potekajo, prav tako ne, ko je prevroče (nad 25 ⁰C). Zato za kompostni kup izberemo senčen kraj. Najboljša, najbolj naravna senca je senca dreves in grmovja. Sama za pripravo komposta priporočam jesenski čas. A naj bo to še topli del jeseni. Malo bomo sicer še počakali, da začne odpadati tudi listje, a dobro si je že zdaj zagotoviti tudi gnoj.

Miša Pušenjak

Pazite, da ne uničite mikroorganizmov!

Ves čas pazimo, kaj dajemo na kompost, da ne uničujemo mikroorganizmov. Nekateri namreč še vedno priporočajo celo dodajanje apna, če se pojavi neprijeten vonj s komposta. Mnogi sploh ne razmišljajo več, da so nekoč apno uporabljali kot razkužilo, razkuževanje pa pomeni uničevanje mikroorganizmov. Zato seveda v nobenem primeru ni primerno za na kompostni kup. Tudi pri uporabi mase, ki ostane od prevrelk, domačih pripravkov, ki jih delamo, vedno razmislimo, kaj in koliko lahko dodamo.

Pogosto se pri kompostiranju omenjajo tudi citrusi. Ti že s svojo kislino uničujejo postopek kompostiranja, po drugi strani pa so neekološko pridelani precej tretirani s pripravki za zaviranje gnitja. Enako velja za kupljeno rezano cvetje in banane.

Koliko prostora si vzeti in koliko časa bo trajalo, da bo kompost začel delovati

Prostor je seveda odvisen od naših potreb po gnojilih in organskih ostankov, ki jih imamo na razpolago. Različne škatle in ograje za kompostiranje niso potrebne. Najboljše in najlažje je kompostirati v kompostnih kupih. Ti pa ne smejo biti višji od 150 cm, pa še to samo v primeru, da gre za velike kupe. Drugače je na spodnjem delu prevelika teža, s tem pa premalo zraka, pogosto tudi preveč vlage. Organska snov ne razpada, ampak gnije. Je pa res, da pravilen postopek kompostiranja poteka pri količinah organske mase nad 1 m3 (1 m v višino, širino in dolžino). Vsaj toliko mase je do jeseni nujno zagotoviti. Proces lahko do neke mere pospešujemo tako, da vsaj na začetku damo mikroorganizmom dovolj hrane, da se hitreje razmnožijo in delujejo. Pospeševalci kompostiranja navadno vsebujejo potrebna hranila, sladkorje in dušik. V biodinamiki pa uporabljajo tudi posebne pripravke, ki vsebujejo tudi baldrijan. Sami si lahko naredimo sladkorno raztopino (0,5 %) ali namočimo koprive za 24 ur (nič več) ter s tem ob zlaganju kupa zalijemo maso.

Miša Pušenjak

Zložimo dober kompostni kup

Najprej kup organskih ostankov, ki smo jih zbirali poleti, izpraznimo. Če imamo dva prekata komposta, je delo lažje. Prvega izpraznimo in kompost, ki je v njem že narejen, uporabimo na vrtu. Zdaj imamo prazen prostor. Lahko začnemo zlagati organske odpadke, ki so se nabrali čez leto. Če nimate dveh prekatov, je treba kup najprej izprazniti. Pripravimo si tudi nekaj hlevskega gnoja, lahko je svež. Bolje pa je, da je star vsaj tri, štiri mesece.

Za delo vedno izberemo sončen, miren dan brez vetra. Po možnosti naj bo to v oktobru, ko so temperature vsaj nad 15 °C, zaželeno je okoli 18 °C. V vetru ali pri zelo nizkih jesenskih temperaturah lahko propade veliko mikroorganizmov, ki so v kupu že začeli svoje delo.

Začnemo z drenažno plastjo, ki bo zračila kompost. Nato na dno kompostnika zložimo porezane večje in debelejše veje. Uporabimo lahko tudi debelejša stebla večjih enoletnic, kot so sončnice, ščiri in podobno. To bo drenažna plast, da bo odvečna voda ob močnejših padavinah odtekala iz kupa. Obenem bo omogočala kroženje zraka po kupu.

Nadaljujemo s plastjo ostankov, ki smo jih v kompostnem kupu zbirali čez poletje, nanjo naložimo plast že preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Nadaljujemo s plastjo sena, pokošene trave, listja, kar pač imamo, lahko spet dodamo tanko plast gnoja, nato nanjo naložimo plast organskega materiala s komposta in tako naprej.

Vedno naj se menjujejo rastlinski in živalski ostanki ali namesto njih tanjša plast preperelega komposta. Ta plast bo zagotovila dovolj mikrobov, ki bodo hitro začeli delo, pa tudi potreben dušik – hrano za te delavce. Rastlinski ostanki pa zagotavljajo dovolj ogljika – ta pomeni energijo za naše neutrudne delavce.

Na sredini ne sme nastati vdolbina!

Zgodaj zložimo kompostni kup zato, da se bo kompostiranje začelo že jeseni, spomladi pa samo nadaljevalo. Plasti naj ne bodo predebele, nekje okoli 20 cm naj bo debela posamezna plast. Ko jih naložimo dovolj na visoko, vse skupaj pokrijemo z debelejšo plastjo slame, sena ali listja. V nobene primeru ne sme na sredini kupa nastati vdolbina, jama, kjer se bo zadrževala voda.

NAMIG: Apno nikakor ne sodi na kompostni kup!

NASVET: Za zlaganje kompostnega kupa izberemo sončen, miren dan brez vetra. Po možnosti naj bo to v oktobru, ko so temperature vsaj nad 15 °C, zaželeno je okoli 18 °C.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.