Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Ne bi rekla, da smo ženske pri denarju na splošno pasivne. Marsikatera zelo dobro ve, koliko stanejo hrana, vrtec in otroški čevlji, poskrbi za položnice in usklajuje družinski proračun. Ko pogovor nanese na investiranje, dolgove ali pokojnino, pa se lahko ustavi pri: 'S tem se pa mož ukvarja.' Vendar kako to, da znamo poskrbeti za toliko vsakodnevnih potreb, svojo dolgoročno finančno varnost pa prepuščamo drugim?« se sprašuje Marja.

Slovenija

Ženske po ločitvi izterjale plačilo za leta gospodinjenja

Del odgovora vidi v vzgoji. Ženske naj bi bile predvsem skrbne in varčne, premalo pa se pogovarjamo o tem, kako več zaslužiti, kako se pogajati o plači in ustvarjati premoženje. Potem je tu še strah, da o finančnih zadevah ne vemo dovolj. Toda tudi moški se ne rodijo z znanjem o investiranju. Če nekdo o denarju govori samozavestno, to še ne pomeni, da sprejema dobre odločitve. Marja želi s podkastom Money-How ljudem približati prav to znanje. Pravi, da ni treba, da postanemo finančne analitičarke. Moramo pa razumeti dovolj, da lahko odločamo o svojem denarju in prihodnosti. Upravljanje denarja je po njenem mnenju enako pomembno kot recimo kuhanje. Saj se tudi nismo rodili s kuhalnico v roki. Tako kot se naučimo kuhati, se naučimo upravljati denar.

Osebni arhiv

Finance pod kontrolo

»S partnerjem sva sopotnika. Skupaj načrtujeva življenje, ampak vsak od naju je odrasla oseba, ki mora znati poskrbeti tudi zase. Lahko si razdeliva naloge, ne moreva pa se dogovoriti, da eden o denarju ve vse, drugi pa ničesar. Lastna plača je pomembna, vendar sama po sebi še ne pomeni finančne samostojnosti. Lahko veliko zaslužiš, pa nimaš nobene rezerve in si povsem odvisna od naslednje plače,« pravi Marja in dodaja, da je treba vzeti vajeti v svoje roke. Kajti gre za denar, od katerega je odvisno tudi naše življenje. Zato je povsem normalno vprašati, koliko imamo, koliko dolgujemo in kaj načrtujemo. S tem partnerja ne obtožujemo ničesar.

Koristen finančni zmenek

Marja  spodbuja pare, naj gredo na finančni zmenek: »Usedita se in poglejta številke. »Koliko imava prihrankov? Koliko kredita morava še odplačati? Za kaj varčujeva? Kaj si lahko privoščiva?« Potem pa tudi: »Kakšno življenje si sploh želiva čez deset ali dvajset let?« Morda ugotovita, da eden sanja o zgodnejši upokojitvi, drugi pa bi vse prihranke namenil večjemu stanovanju. Partnerju lahko zaupaš in se hkrati zanimaš za finance. S partnerjem smo ne nazadnje tudi v neke vrste poslovnem odnosu. Skupaj najamemo kredit, kupimo stanovanje ali avtomobil, prevzemamo dolgoročne obveznosti. Tu se obračajo veliki zneski, posledice odločitev pa lahko nosimo desetletja. Zato se mi zdi nenavadno, da se nam je o denarju včasih tako težko odkrito pogovarjati. Preden skupaj podpiševa kredit za dvajset let, morava vedeti, kakšno je najino finančno stanje in kako ga bova odplačevala,« razlaga.

Pasti finančne nezvestobe

Finančni svetovalki se zdi smiseln tudi pogovor o tako imenovani predporočni pogodbi oziroma pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko sklenemo tudi pozneje. Že pregled, kaj ima vsak od naju, koliko dolguje in kako želiva urediti premoženjska razmerja, je koristen. Tudi če se na koncu za pogodbo ne odločiva. »Pri lastništvu, dedovanju in dostopu do sredstev se ne bi zanašala na 'saj se razume'. Kar ni jasno, pravočasno preverimo s strokovnjakom,« svetuje sogovornica, ki pogosto sliši, da partnerja drug pred drugim skrivata izdatke ali da niti ne vesta, koliko drugi zasluži. »Če načrtno prikrivamo prihodke, dolgove ali večje izdatke, ki vplivajo na najino skupno življenje, je to finančna nezvestoba. Eno je, da imava vsak svoj denar in dogovorjeno samostojnost pri porabi. Nekaj povsem drugega pa, da eden sprejema skupne odločitve na podlagi napačne predstave o tem, koliko denarja in obveznosti sploh imata.«

Zlata rezerva

Vsaka ženska bi morala imeti zlato rezervo, do katere sama dostopa. Lahko živiš v stanovanju, vrednem več sto tisoč evrov, pa nimaš denarja za tekoče stroške. Zato pri finančni varnosti ni dovolj pogledati samo vrednosti premoženja. Vprašati se moramo, kako bi plačevali osnovne izdatke, če bi jutri eden od prihodkov izginil.

Tudi delitev stroškov na polovico ni vedno pravična. Če eden zasluži bistveno manj ali zaradi skrbi za otroke dela krajši čas, mu lahko po plačilu njegove polovice ne ostane nič. Drugi pa medtem ustvarja premoženje. Dogovor mora upoštevati tudi skrb za družino in posledice, ki jih ima ta za prihodke ter kariero.

Najprej poskrbite zase, šele nato za druge

Veliko žensk vse življenje najprej poskrbi za vse druge in šele po tem, če pridejo na vrsto, zase. Najprej otroci, stanovanje, pomoč odraslim otrokom, nekoč pa še lastna pokojnina. Težava je, da tisti »nekoč« zelo hitro pride. Marja je tu precej neposredna: sebe moramo dati na prvo mesto. Morda se sliši sebično, ampak če svojo finančno varnost ves čas odmikamo, smo lahko pozneje v breme otrokom. Tudi na letalu najprej nadenemo kisikovo masko sebi in šele potem pomagamo otroku.

Vsaki ženski s povprečno plačo ne obljublja, da bo lahko nehala delati in živela samo od naložb. Povprečna plača je samo en podatek. Pomembno je, ali plačuje najemnino, ima odplačano stanovanje, sama preživlja otroke, odplačuje dolgove in koliko časa ima za ustvarjanje premoženja. Marja je finančno neodvisnost dosegla pri 46 letih, po približno dvajsetih letih investiranja. Še vedno veliko dela, ima pa več možnosti izbire. »Svoje poti ne morem preprosto preslikati na nekoga z drugačnimi prihodki in obveznostmi. Tudi če popolna finančna neodvisnost ni dosegljiva, je pomembno, da imamo ob upokojitvi nekaj lastnega premoženja, nižje obveznosti in več prostora v proračunu. To je lahko zelo konkretna razlika v kakovosti življenja.«

Pazite, komu zaupate svoj denar!

Ko se lotite skrbi za svoj denar, se vedno vprašajte, od kod naj bi prišel donos. Če nekdo tega ne zna razumljivo pojasniti, njegova samozavest in lepa predstavitev ne pomagata kaj dosti. Treba se je držati preprostega pravila: če se ponudba sliši predobro, da bi bila resnična, je to razlog za dodatno previdnost. Visoki, zagotovljeni donosi brez tveganja so jasen alarm. Preveriti moramo, kdo stoji za ponudbo in ali ima ustrezno dovoljenje za storitev, ki jo ponuja. To preverimo neposredno pri pristojnem nadzorniku. Znan obraz v oglasu ali priporočilo prijatelja nista dovolj. Tudi prijatelj je lahko zaveden, oglas pa ponarejen. Če nas nekdo priganja, da moramo denar nakazati takoj, se ustavimo. Svojega denarja ne smemo zaupati nekomu, ki nam ne pusti časa za premislek.

Preverite tudi, kako je plačan finančni svetovalec. Naziv sam po sebi še ne pomeni, da je neodvisen. Ga za nasvet plačamo mi ali prejme provizijo od ponudnika produkta, ki nam ga priporoča? Če je njegov zaslužek odvisen od prodaje, se lahko njegovi interesi razlikujejo od naših. Zato ga je treba neposredno vprašati: »Zakaj mi priporočate prav ta produkt, koliko me bo stal in koliko boste s tem zaslužili vi?«

Ko Marji posamezniki pošljejo svoj portfelj za drugo mnenje, je ta včasih videti kot sračje gnezdo različnih produktov. Nekaj so sklenili na banki, nekaj pri zavarovalnici, nekaj po priporočilu znanca. Vsak jim je nekaj prodal, težko pa je razbrati, kakšen je skupni načrt. Za kaj ta denar sploh potrebujejo, kdaj ga bodo potrebovali in koliko jih vse skupaj stane? »Povsem zakonit produkt je lahko za nas slab nakup. Lahko je predrag, prezapleten ali neustrezen za naš cilj. Zato ni dovolj preveriti samo, ali gre za prevaro. Razumeti moramo tudi, zakaj bi ta naložba sploh sodila v naš portfelj,« pojasni Marja in nam še prišepne, da naj se ves čas izobražujemo in bodimo zdravo egoistične. Le tako bomo odgovorno poskrbele zase.

Kdaj je ženska finančno samostojna?

To, da znaš po telefonu kupiti delnico, še ne pomeni, da razumeš investiranje. Finančna samostojnost se presoja po tem, kako ženska ravna z denarjem. Ali pozna svoje stroške, zna vprašati za višjo plačo, ustvarja rezervo in razume naložbe, ki jih kupuje? Ali v partnerstvu sodeluje pri odločitvah? To pove več kot število finančnih aplikacij na telefonu. Ni gre podcenjevati mater in babic. Marsikatera je znala z zelo malo denarja poskrbeti za vso družino. To znanje ima vrednost. Vendar je treba poleg skrbnega razporejanja denarja naslednjim generacijam predati tudi razmišljanje o lastnem premoženju. Da je normalno, da ima ženska svoje prihranke, naložbe in finančne cilje.

 Počasi se daleč pride

Prepričanje, da je investiranje samo za bogate ali tiste, ki imajo visoke dohodke, je napačno. Lahko začnemo z manjšimi zneski. Gre za denar, ki ga lahko namenimo dolgoročnemu cilju, potem ko poskrbimo za osnovne obveznosti, začetno rezervo in drage dolgove. Petdeset evrov na mesec se komu zdi tako malo, da nima smisla začeti. Ampak v tridesetih letih je to 18.000 evrov vplačil, še brez morebitnega donosa. Sčasoma lahko znesek povečamo, če nam prihodki to omogočajo. Pri manjših vplačilih pa moramo paziti na stroške: če za nakup v vrednosti 50 evrov plačamo pet evrov provizije, je to deset odstotkov vplačila. Treba je razumeti, kaj kupujemo in koliko nas to stane. 

NASVET: Če se z investiranjem začnemo ukvarjati pri petdesetih, se nima smisla kaznovati za pretekla leta. Pogledamo, kaj imamo in kaj lahko naredimo od zdaj naprej. Vendar je treba cilje prilagoditi času, ki nam ostaja, in ne poskušati zamujenega nadomestiti s tveganjem, ki si ga ne moremo privoščiti.