Shutterstock

Tekst: LANA ŠIMENC

1. Samo dihaj!

Dih je most med telesom in umom. Ko se zavemo svojega diha, se vrnemo v sedanji trenutek. Prav ta trenutek je sveti prostor, kjer lahko zacelimo svoje rane. Redna praksa dihalnih tehnik (npr. trebušno dihanje, izmenično dihanje, globoko zavestno dihanje) in meditacija pomagata pomiriti živčni sistem ter očistiti podzavest neželenih miselnih vzorcev.

2. Prostor, kjer se ponovno povežemo s svojo resnično naravo

Znanstvene raziskave kažejo, da se z redno meditacijo zmanjša raven stresnega hormona kortizola, izboljša delovanje možganov in poveča občutek notranjega zadovoljstva. Vzpostavi se prostor, kjer se lahko ponovno povežemo s svojo resnično naravo – ljubeznijo, mirom in radostjo.

3. Bi šli še korak naprej? 

Joga je starodavna praksa, ki združuje telo, um in duha v celoto. Skozi asane (gibalne položaje), dihalne tehnike in meditacijo vzpostavlja notranjo harmonijo ter ravnovesje med fizičnim telesom in umskim stanjem. Redna vadba joge pomaga sprostiti napetosti, izboljša cirkulacijo energije in povečuje zavedanje telesa, kar pozitivno vpliva na naše duševno zdravje ter notranji mir.

Podobno deluje tudi taj či, starodavna kitajska borilna veščina s počasnimi, tekočimi gibi. Krepi povezavo med telesom in umom, zmanjšuje stres, izboljšuje ravnotežje ter spodbuja notranjo sprostitev in odpornost duha. Obe vadbi spodbujata globlji občutek prisotnosti in notranjega miru.

Shutterstock

4. Moč sočutja

Ko gojimo sočutje in ljubezen do sebe, odpravimo glavni vir notranjega konflikta – samokritiko. Mnogi ljudje nosijo v sebi občutke krivde, manjvrednosti ali sramu. A ko si dovolimo biti nežni s sabo, si ne povemo le, »vse je v redu«, temveč tudi, »čeprav ni vse v redu, si zaslužim ljubezen«.

Sočutje je močno zdravilo, ki se razliva navzven – v odnose, družbo, svet. Pomaga tudi pri kolektivnem čustvenem čiščenju, saj čustva, ki jih doživljamo, niso vedno le naša – pogosto so prepletena z družinsko ali celo kolektivno zavestjo.

5. Rastline za umiritev in ravnovesje

Rastline so polne modrosti, ki se je kalila skozi tisočletja. Nekatere podpirajo um, druge pomirjajo telo, tretje pa osvežijo duha. Melisa tako velja za naravni balzam za živce, pomaga pri nespečnosti in anksioznosti. Meta osveži, sprošča mišice in prinaša jasnost. Baldrijan ima močne pomirjevalne učinke, pomaga pri tesnobi in napetosti. Šentjanževke pa se je prijelo ime naravni antidepresiv – vendar pa je ne smejo uporabljati tisti, ki dejansko uživajo antidepresive, saj lahko zmanjša njihov učinek.

Ajurveda, starodavna indijska medicina, priporoča tudi brahmi (krepi možgane, pomirja misli) ter kardamom, ki čisti um, dviguje duha in uravnava prebavo.

Shutterstock

6. Gobe kot naravna inteligenca

V sodobni fungoterapiji (terapiji z blagodejnimi gobami) se uveljavljajo izjemne gobe, ki imajo nevroregenerativne in adaptogene lastnosti.

V elitni krog se med drugimi uvrščata rožni koren (Rhodiola), ki zmanjšuje utrujenost in spodbuja psihično odpornost, ter resasti bradovec. Slednji pomaga pri obnovi živčnih celic in uravnava razpoloženje.

7. Telo in narava, zaveznika duševnega zdravja

Sprehodi v naravi pomirjajo, odprejo srce in zmanjšujejo depresivne misli. Redno gibanje dokazano poveča izločanje serotonina – hormona sreče.

8. Najmočnejše zdravilo: sedanji trenutek

Vse, kar potrebujemo, je že tu. Zdaj. V tem trenutku lahko začutimo svojo naravno, zdravo, svetlo prisotnost.

Zdaj je pravi čas za ljubezen.

Zdaj je pravi čas za sočutje.

Zdaj je pravi čas za mir.

Ni nam treba čakati, da se vse razjasni. Ljubezen ne potrebuje popolnih pogojev. Sočutje ne potrebuje popolnosti.a Samo prisotnost.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 34, 25. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana