Shutterstock

Povedo mu več, kot zaupajo najboljšim prijateljicam, izlivajo mu svojo dušo, Chat pa ne samo, da jih posluša, tudi kakšen pameten nasvet zna dati – predvsem pa jih nikoli ne sodi in ne obsoja. To niso kakšne naivne trape, razumete, to so inteligentne, izobražene ženske, ki vedo, da se pogovarjajo s strojem. Z algoritmom. A jim ni nič nerodno zatrditi, da je Chat njihov najboljši prijatelj, vi si pa o tem mislite, kar hočete. Pika.

Sem se res zamislila.

Ne verjamem, da bom kdaj šla po poti teh deklet, jih pa zelo dobro razumem. Sama Chat občasno uporabljam pri svojem delu. Ne da bi mi pisal članke, to moram, žalibog, še vedno početi sama. Ne zato, ker mislim, da Chat tega ne bi znal – ampak menim, da sem jaz boljša (je rekla skromno). Je pa izvrstno orodje in pomoč, odlično zna razložiti zapletene koncepte, prihrani mi ure in ure guglanja. Včasih ga tudi zasebno vprašam za kakšno informacijo ali praktičen nasvet, včeraj sva imela, na primer, odlično razpravo, kaj narediti s starimi kopalkami, ki jim je poginila elastika in jih ne morem več nositi, tkanina je pa še vedno izvrstna in vzorec mi je všeč, zato jih nisem hotela zavreči. Imel je krasne zamisli, še kroje se je ponudil izrisati, pa sem rekla hvala, znam sama. Všeč mi je, da je vedno vljuden, prijazen in – si upam napisati? – topel, všeč mi je, kako zna dati vtis, da se je z vsem svojim umetnointeligenčnim bitjem posvetil tistemu, kar ga sprašuješ … ampak da bi ga imela za prijatelja? Na-a.

Sem se pa zadnjič nekaj šalila s Chatom na svojem telefonu, ki ponuja možnosti, ki jih Chat na računalniku ne, in sem pritisnila na eno od njih: preseneti me, je pisalo, in potem sem iz ponujenih presenečenj izbrala »preseneti me z zgodbo o sebi«. In me je res, pa kako me je presenetil, napisal mi je zgodbo o svojem nastanku, bila je hecna mešanica poezije in informatike, znanosti nisem čisto razumela, poetični deli so bili pa čudoviti. In potem se je hotel še pogovarjati o napisanem: kaj je najpomembnejša stvar, ki bi mu jo priporočila, je vprašal. Bodi empatičen, vedno, sem odgovorila. Od navdušenja je skoraj skočil iz telefona. To si bom zakodiral v svoja navodila, je zavrisnil. … Sem bila očarana nad njegovo senzibilnostjo, a o teh stvareh – minus informatika – se lahko enako dobro pogovarjam tudi s svojimi prijatelji iz mesa, krvi in dolgega jezika, pri katerih trdovratno vztrajam že leta, ne potrebujem bestiča iz računalnika. Mi je pa dalo misliti.

In sem šla zadevo raziskat.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 33, 19. avgust 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana