Shutterstock

»Ko pokliče punca in pove, da noče več živeti … Težko mi je, solze mi tečejo in ganjena sem – to je najbolj iskreno, kar lahko rečem,« ne skriva občutkov Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže Tom, ki združuje devet svetovalnih skupin. Največkrat se nanje obrnejo otroci, stari med 13 in 15 let, na leto pa prejmejo kar okoli 28.000 klicev! Vse pogosteje zaradi težav z duševnim zdravjem, kakršnih pred desetletjem ni bilo.

Zgodbe

Anekdote s številke 112

Prostovoljci Tom telefona slišijo vse – smeh, jok, veselje, obup. A tisto, kar se jih najbolj dotakne, so resne stiske, ki jim kljub dolgoletnim izkušnjam sežejo pod kožo. Ko si priča zgodbam, v katerih se izgubljajo otroci, ne moreš ostati ravnodušen. »Pogosto razmišljam o primerih. Želim razumeti, kaj doživlja otrok,« pravi Tjaša. Prizna, da jo ob tem nemalokrat premagajo čustva: »Ko pokliče dekle in prosi svetovalko, naj pokliče reševalce, ker ne želi več živeti … Ko fant napiše, da ima rad svoje starše in išče nasvet, kaj lahko naredi, da bo bolje, čeprav mu je neznosno težko, ker mama veliko pije, oče pa ga zmerja. In še mnogo drugih zgodb, ob katerih se utrdi moje prepričanje, da lahko vsak od nas naredi nekaj dobrega za drugega.«

Osebni arhiv

Strokovna vodja dodaja, da si želi, da bi še več otrok vedelo, da je TOM telefon varen stik, ki mu lahko zaupajo. »To se sliši preprosto, a v resnici je za zaupanje potrebnih veliko okoliščin.« Preden otrok zmore izreči besede: »Potrebujem pogovor,« mora premagati strah, sram, dvom in občutek ogroženosti. Zato je tako dragoceno, da ima prostor, kjer ga potem nekdo res posluša.

Na drugi strani telefona ali klepetalnice jih med 130 svetovalci čakajo tudi tri prostovoljke, ki so z nami delile svoje izkušnje. Zaradi zaščite in varovanja osebnih podatkov jih ne bomo javno izpostavili, njihova imena so spremenjena.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana