Shutterstock

Klicali so policijo, policisti so pisali globe, nasilnež se za denarne kazni ni zmenil in je vztrajal pri obiskih. Zaposleni so zaklepali vrata, vodstvo jih je celo poslalo na tečaj samoobrambe. Mar nasilneža ni bilo mogoče ustaviti pred nasilnim dejanjem, zaradi katerega je njegov oče pristal v bolnišnici? Ali ukrep prepovedi približevanja dejansko ščiti ljudi ali bi ga morali že včeraj spremeniti?

Svojec, ki je imel odredbo o prepovedi približevanja obema staršema, ju je izsiljeval za denar, in ko ga ni dobil, je postal nasilen. Dobro je preučil domski red in tja večinoma prihajal po 17. uri, ko v domu nimajo več receptorja in vrata odpirajo na zvonjenje. V njegove prepire s svojcem so posegli zaposleni in poklicali policijo. To se je ponavljalo in predstavniki doma so se na kriznem sestanku sestali na centru za socialno delo, tam so jih seznanili z ukrepi, prav tako je bil načrt narejen s policijo – da jih morajo zaposleni takoj, ko opazijo nasilneža, poklicati, zaklenili so vse stranske vhode. Ko so policiste zaradi vztrajnega kršenja prepovedi približevanja klicali že skoraj vsak mesec, so jih vprašali, ali res ni drugega načina, da mu preprečijo vstop.

Upokojenci

Dom starejših občanov in stiske socialne delavke

»Žal nam zakonodaja tega ne omogoča, lahko mu pišemo le plačilne naloge in ga odstranimo iz bližine doma; ukrepamo lahko samo v primeru hujšega kaznivega dejanja, so nam odgovarjali policisti. Ampak nasilnež se je na kazni požvižgal. Težava je bila pa v tem, da sta bila le njegova bližnja starostnika stranki v postopku in torej le onadva pristojna obvestiti sodišče o svoji ogroženosti, vendar tega nista bila več zmožna. Mi nismo bili stranka v postopku, razen če bi se kaj zgodilo zaposlenim,« nam je razložila direktorica Koroškega doma starostnikov Katja Pavlinič Šoba, ki je prestrašene zaposlene napotila na tečaj samoobrambe. Udeležilo se ga je kar 137 ljudi!

Ogrožal je 400 ljudi

Na začetku marca je nasilnež tako hudo poškodoval očeta, da je ta moral v bolnišnico. Na recepciji takrat ni bilo nikogar, varnostnika v domu nimajo, obiskovalec je kot že mnogokrat premišljeno izbral čas prihoda. Nihče ga ni pravočasno opazil, da bi preprečil nasilno dejanje. »Počutili smo se nemočne, ogroženih je bilo skoraj 400 ljudi. Ukrepali smo v domu, ukrepala sta CSD in policija, pa smo imeli zvezane roke. Zato se moramo vprašati: ali je zakonodaja glede ukrepa prepovedi približevanja primerna? Menim, da bi se morali strokovnjaki zavzeti za njeno spremembo. V našem primeru je bila ogrožena večja skupina ljudi, zato bi morali sprožiti spremembo v najhitrejšem možnem času,« direktorica doma apelira na pravosodno ministrstvo in ministrstvo za solidarno prihodnost.

Osebni arhiv

Zakaj ni bilo kazenske ovadbe? 

Ko smo jo seznanili s primerom, nam je izkušena odvetnica Nuša Maček razložila, da bi po tem, ko je sodišče izdalo sklep o prepovedi približevanja, lahko v obdobju enega leta starostnika sodišču poročala o kršitvah. Seveda bi bilo dobro, da bi imela pri tem pomoč, še posebej pravno; pri tem bi jima moralo pomagati vodstvo doma. A direktorica je dejala, da niso bili stranka v postopku. »Pomagali bi jima lahko sestaviti pritožbo, morda poklicati na pomoč pravnika (lahko pro bono). Tako kot v primeru otroka na šoli, ko kateri izmed staršev ne spoštuje prepovedi približevanja, obvesti sodišče o kršitvi pedagog oziroma ravnatelj, bi lahko ravnali tudi v domu starostnikov. Ali pa bi po njihovem obvestilu to lahko storil center za socialno delo, ta je pooblaščen za ščitenje ne samo otrok, temveč tudi starostnikov.

Domnevam, da se je nekje zgodil kratki stik, da sodišče s kršitvijo ni bilo seznanjeno. To, da so bili zaposleni in stanovalci v strahu eno leto, je nedopustno. Nekdo je tukaj zatajil. Če se je z obiskovanjem svojca nadaljevalo nasilje v družini, bi morala slediti kazenska ovadba. Kdorkoli, ki je vedel za to nasilno dejanje, bi jo lahko podal oziroma jo je dolžan podati. In ker je nasilni svojec kršil še ukrep prepovedi približevanja, bi mu gotovo odredili pripor – ampak šele po novi ovadbi, ne na podlagi izdanega sklepa o prepovedi približevanja,« pojasnjuje odvetnica.

Slovenija

Ja, tudi »starčki« seksajo

Ukrep ni učinkovit! 

Številni žalostni dogodki, celo izgube življenj (v uredništvu vemo tudi za otroka, ki ne obiskuje šole, ker se boji, da ga bo na poti pričakal nasilni oče, ki redno krši prepoved približevanja), pričajo o tem, da bi se ukrepa o prepovedi približevanja strokovnjaki morali resno lotiti že včeraj. Po izkušnjah odvetnice Nuše Maček ta ukrep ignorira skoraj 60 odstotkov moških: »Žene oziroma partnerke čakajo pred bloki, trgovinami, jih zasledujejo, tako da se strinjam – ukrep prepovedi približevanja ni učinkovit! Ko sodišče obvestim o kršitvah, procesi trajajo predolgo, vmes pa kršitelj misli, da je vsemogočen, saj ne čuti nobenih posledic. Gotovo bi morali nekaj spremeniti in o tem v resnici že dolga leta razpravljajo generalna policijska uprava, tožilci, kriminalisti, družinski sodniki, odvetniki. Ker žrtve niso stoodstotno zavarovane. Res niso!«

Številni žalostni dogodki, celo izgube življenj (v uredništvu vemo tudi za otroka, ki ne obiskuje šole, ker se boji, da ga bo na poti pričakal nasilni oče, ki redno krši prepoved približevanja), pričajo o tem, da bi se ukrepa o prepovedi približevanja strokovnjaki morali resno lotiti že včeraj.

revija Jana 13