Hrana razkriva razlike med ljudmi
Hrana pripoveduje o tem, kdo smo, koliko imamo, koliko vemo in kako postavljamo prioritete. Če kupec ne razume, kaj kupuje, potem mu tudi najboljša zakonodaja ne pomaga.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Hrana ni samo nekaj, kar nas nasiti. Pripoveduje o tem, kdo smo, koliko imamo, koliko vemo in kako postavljamo prioritete. Ko prisluhneš ljudem, ki so vsak dan v stiku z zemljo, potrošniki, trgovci in gospodarskim sistemom, hitro ugotoviš, da na krožniku ni samo mineštra ali jajce, ampak preplet odločitev in kompromisov.
Prejšnji teden so na RTV Slovenija predvajali dokumentarec z naslovom Prihodnost na našem krožniku, režiserja Dušana Moravca in scenaristke Tatjane Plahuta. Ustvarjalci skozi pogovore s pisanim naborom sogovornikov, ki imajo opravka s hrano iz različnih zornih kotov, poudarijo mnogotera vprašanja o sodobni prehrani. Film želi gledalca spodbuditi k razmisleku o lastni izbiri ter opozoriti, da hrana ni le stvar okusa in cene, temveč tudi zdravja, okolja in družbe.
Varna, a prazna hrana
Če ste zadnje čase dobili občutek, da je odpoklicev hrane mnogo več kot prej, imate prav, pa tudi ne. Prav v tem, da o njih več slišimo. Uprava za varno hrano (UVHVVR) je namreč leta 2023 spremenila način poročanja o odpoklicih živil. Medtem ko so prej obveščali predvsem o odpoklicih zdravju dejansko nevarnih živil (npr. pokvarjenih ali kontaminiranih), danes poročajo tudi o živilih, ki so neskladna ali ne ustrezajo pravilom, četudi so še vedno varna za uživanje. Pri teh odpoklicih gre lahko za napačno deklaracijo, vsebnost alergenov, slabšo kakovost in podobno. Če kaj, je zdaj nadzora več, pove Nadja Škrk, vodja Sektorja za nadzor hrane pri UVHVVR.
»Izvajamo tako inšpekcijske preglede kot vzorčenja. Na letni ravni odvzamemo preko pet tisoč vzorcev v različnih delih verige od kmetije, proizvodnje, trgovine, prevozništva do skladišč in gostinskih obratov.« A nadzor ne reši vsega. Odgovornost za zdravo hrano ni samo na strani države, temveč tudi potrošnika. Če ne razume, kaj kupuje, potem mu tudi najboljša zakonodaja ne pomaga. Zdrava prehrana temelji na znanju in ozaveščenosti. In tu smo še zmeraj šibki.
To, da je hrana varna, namreč ne pomeni, da je tudi kakovostna in zdrava. Prehranske smeti (junk food) so popolnoma varna hrana, obenem pa tudi popolnoma prazna, kar se hranilnih snovi tiče. In prav v tem je problem sodobnega potrošnika, ki pogosto ne loči več med tem, kar je samo užitno, in tem, kar je zares dobro zanj.
Velik problem pa ostaja globalna hrana. Hrana, ki pride od daleč, prinaša več tveganj. Daljši transport, drugačni standardi, več možnosti za pri nas prepovedane pesticide in slabši pogoji pridelave. In čeprav sistem nadzora obstaja, se sogovorniki strinjajo, da popolnega nadzora ni.
Zakaj slovenske ekološke hrane ne boste našli v trgovinah?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
