Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Treba je upoštevati, da zakoni na ta svet ne pridejo popolni, potrebujejo čas in se izboljšujejo s popravki, ki jih narekuje uporaba. Vendar je prihodnost dolgo pričakovane dolgotrajne oskrbe pri nas spet negotova, se zdi – sedanja opozicija, ki upa, da bo z marčevskimi volitvami prišla na oblast, namreč že napoveduje ukinjanje ali zamrzovanje prispevka za dolgotrajno oskrbo. In smo šli zato ljudi, ki se poklicno ukvarjajo z dolgotrajno oskrbo, ki torej dobro poznajo njene dobre strani in pomanjkljivosti, vprašat, kaj bi na prvi pogled všečno ukinjanje prispevka potegnilo za seboj. Nič dobrega, se je pokazalo.

Slovenija

Vsa odprta vprašanja dolgotrajne oskrbe

Carmen Rajer, socialno delavko iz Krškega, že dolgo poznamo. Ta topla, sončna ženska je pred leti na noge postavila evropski pilotni projekt dolgotrajne oskrbe Most, bila je tudi naša kandidatka za Slovenko leta. Evropsko sofinanciranje Mosta je bilo predvideno za osemnajst mesecev, medtem naj bi pa prišel zakon o dolgotrajni oskrbi in nadaljeval, kjer je Most končal. A ker zakona ni in ni bilo, je po izteku evropskega sofinanciranja Most prevzela krška občina, uspešni projekt so malo prilagodili in ga ohranili vse do lanskega 1. julija, ko je izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu prevzel ZD Krško, Carmen Rajer – najprej je bila medicinska sestra, ob delu je doštudirala sociologijo, zdaj je pred zaključkom doktorata – pa je postala svetovalka za dolgotrajno oskrbo in vodja vstopne točke na CSD Krško.

Šimen Zupančič

Dražen Levojević je pravnik, direktor Zdravstvenega doma Brežice, ki je lani prevzel izvajanje dolgotrajne oskrbe in ji januarja letos dodal še pomoč na domu. Ukvarjata se torej z različnimi vidiki dolgotrajne oskrbe in imata tudi zelo različno količino izkušenj, saj je krški CSD pri novem zakonu začenjal v visokem startu, brežiški ZD pa z ničle. Povprašali smo ju o dobrih in slabših plateh zakona o dolgotrajni oskrbi in kaj bi napovedano ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo pomenilo za njene uporabnike.

Politika

Dolgotrajna oskrba: kje smo in zakaj smo tam

Dajte jim čas! 

»Mi smo Most dolgo gradili, od leta 2018, in preden smo dojeli, kaj dolgotrajna oskrba je in kako naj bi delovala … » pravi Carmen Rajer. »Zdaj me lahko zbudite sredi noči, pa vam bom povedala vse potrebno, ampak jaz to živim že toliko let. Nekdo, ki pa se prvič sreča s tem zakonom, novi koordinatorji, ki se zaposlujejo na teh delovnih mestih, potrebujejo čas, da spoznajo delo, spoznajo koncept. Ne Slovenija ne Jugoslavija tega nista nikoli imeli, imamo le vrtičke, ki jih je vsak po svoje obdeloval – pomoč na domu se je razvijala po svoje, institucionalno varstvo po svoje, VDC-ji po svoje, zdaj pa je treba vse to nekako spraviti na skupni imenovalec, in to ni preprosto. Socialne storitve na eni strani, zdravstvene na drugi, jaz pa ves čas trdim, da človeka ne moremo deliti, ljudje smo zdravstvena in socialna bitja.«

Šimen Zupančič

Direktor ZD Brežice pa pravi, da je bil prevzem vloge izvajalca dolgotrajne oskrbe na domu izziv. »Na začetku smo si veliko pomagali z našo patronažno službo. Uporabniki so nanjo navajeni.« Množice vlog – dobili so jih največ od vseh posavskih občin – so se sprva »kar malo ustrašili«, ampak se sproti prilagajajo, pravi. »Spremljamo, kako je z obremenjenostjo kadra, in glede na to dodatno zaposlujemo.«

Komu vse bodo vzeli, če ukinejo prispevek?Kaj bi torej prinesla ukinitev ali zamrznitev prispevka, ki ju širokim ljudskim množicam všečno obljubljajo nekateri politiki? 

Nadaljevanje članka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana