Move TV
© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Čas branja 9 min.

Zdravilca, ki sta v Sloveniji našla dom in ljubezen


Katja Božič
18. 11. 2026, 10.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Zelo prijazen, zgovoren in prijeten, to je Craig Davey iz Avstralije. V krajšem pogovoru, ko sem ga slučajno spoznala to poletje, mi je povedal, da se sicer ukvarja z energijami, ampak tega ne obeša na veliki zvon, ker se ljudje pogosto prestrašijo.

craig-davey
Šimen Zupančič
Ivana Šoštarič in Craig Davey

Svoje darove, ki jih ima že od rojstva – najprej je mislil, da jih imajo vsi, potem jih je zanemaril, ker ni želel biti drugačen od drugih – uporabi le, če ga za to zaprosijo. S partnerko Slovenko Ivano Šoštarič – ki je v Avstraliji živela štirideset let  – sta se odločila za življenje v Sloveniji. »Njo je nazaj vleklo srce, jaz pa sem neko jutro v zidanici pod Gorjanci prvič začutil, da sem v resnici prišel domov,« je zaupal. »Zdaj imam svojo kraljico in dom,« se je simpatično nasmehnil.

Veliko naključnih življenjskih spoznanj in srečanj v različnih življenjskih obdobjih je združilo njune poti v daljni Avstraliji. »Ivana je morala priti iz Slovenije, da sva se lahko srečala,« je ljubeče pogledal proti svoji dragi.

Volk v moji sobi

Od malega je bil izjemno občutljiv. »Kadar sem koga objel, sem čutil, ali je vesel ali žalosten, temu zadnjemu sem hotel intuitivno pomagati, pa sem bil potem samo utrujen. Ljudje so želeli biti v moji bližini. Da zaznavam njihovo razpoloženje, se mi je zdelo normalno, mislil sem, da so vsi kot jaz. Pri približno štirih letih sem začenjal v svoji sobi videvati volka. Ni bil kot prikazen in ni me bilo strah, kljub temu pa sem mamo vedno prosil, naj ugasne luč, saj je potem izginil. Šele mnogo let pozneje sem spoznal, da je to moj duhovni vodnik in varuh, ki me spremlja že vse življenje. Pri šestnajstih sem imel vizije volka dovolj, podzavestno sem ga nekako pregnal, vendar sem še vedno čutil njegovo prisotnost.« Njegova družina je bila katoliško usmerjena, a čutil je, da je njegov božji hram narava.

Zamajali so se mi temelji

Bil je lastnik kavarne, restavracije, imel je tehnično trgovino, delal je v turizmu. »Vedno sem delal zase, kot samostojen volk,« se nasmehne. »Potem pa sem nekega dne, ko mi je bilo kakih 32 let, naključno stopil v majhno trgovino s kristali. Prevzela me je dobra energija in na blagajni me je pritegnila knjiga bogov sveta. Ko sem jo odprl na naključni strani, sem zagledal svojega volka. 'To je moj volk!' sem vzkliknil. Na sliki je bil Anubis, glavni bog podzemlja, smrti in posmrtnega življenja, in prodajalec me je prepričeval, da je šakal, jaz pa sem mu rekel, ja, ampak je tudi moj volk!« Takrat so se temelji njegovega sveta pošteno zamajali in na plano so spet prišla vsa občutja, ki jih je kot otrok želel potisniti v pozabo.

Nihče mu ni mogel pomagati

»Vedno sem čutil, da je zadaj še nekaj, ampak kot uspešen poslovnež, ki je bil dejaven tudi v političnem svetu, sem vse to ignoriral. V tistem trenutku pa se je ves moj obrambni zid zrušil. Nekaj časa sploh nisem mogel med ljudi, ker so me vse njihove energije in težave premetavale kot peresce. Enega bi lahko objel, drugega udaril, neznane ženske bi poljubil, hkrati pa sem začel videvati duše pokojnikov. To me je izčrpavalo. Interneta ni bilo, nikogar nisem poznal s podobnimi izkušnjami, nihče mi ni mogel pomagati.

Preberite še

V knjigarni v mojem mestu sem naletel na revijo Duhovne povezave in v njej odkril delavnico o teh čudnih stvareh. Presenetilo me je, da so bili ljudje tam videti zelo normalni. Napravili smo neko skupinsko meditacijo, ki je sploh nisem razumel. Na koncu sem izvajalko programa vprašal, kdo sta Sai Baba, sivi volk in zakaj jo vidim z angelskimi krili. Potegnila me je na stran in mi rekla, da se morava pogovoriti. Sivi volk je bil namreč njen indijanski totem, vodnik, ukvarjala pa se je tudi z angeli. Tako se je začela moja pot in to je bila edina delavnica, ki sem jo obiskal.«

craig-davey
Šimen Zupančič
Sam izdeluje tudi bobne za meditativno popotovanje.

Delam »craigi«

Svoja občutenja in videnja je začel preučevati, spoznal je svoje vodnike iz duhovnega sveta. »Po desetih letih sem si kupil knjigo Barbare Ann Brennan, nekdanje Nasine raziskovalne znanstvenice, Moč zdravilnih rok, iz leta 1987, ki velja za eno temeljnih del na področju energijskega zdravljenja in proučevanja človeškega energijskega polja (avre). Z njeno pomočjo sem bolj razumel, kaj sploh počnem. Ljudje me prosijo, ali bi jih tega učil, pa jih ne morem. Lahko jim pomagam razumeti delovanje energij, uravnavati čakre, ne morem pa pokazati, kaj sam počnem in kako čutim. To, kar delam, sem jaz. Nekateri bodo rekli, da delam reiki, jaz pa pravim, da delam 'craigi' (crazy – noro, op. u.). Na delavnicah ljudi učim, kako naj si zaupajo. Mlade, ki ne razumejo, kaj se dogaja v njihovem življenju, tako kot jaz nisem, učim usmerjati njihovo energijo in delati z njo.«

Kako raztopiš travmatičen dogodek

S pomočjo energije pomaga ljudem razumeti vzroke njihovih težav, da se lahko pozdravijo in strastno živijo naprej. »Eden od mojih darov je, da v človeškem polju zaznam, kdaj se jim je zgodil travmatičen dogodek – lahko pri osmih, šestnajstih, dvajsetih letih – ki se v današnjem času odraža kot določena težava: anksioznost, bolezen, bolečina …, in ga pomagam raztopiti. Razumem duhovno življenje in življenje v fizičnem svetu. Veliko ljudi živi v oblakih, treba pa je biti prizemljen, da lahko nahranimo otroke, plačamo račune in zaslužimo za življenje. Veliko klientov imam iz poslovnega sveta, prihajajo odvetniki, zdravniki, ki so pod velikim pritiskom, tik preden izgorijo, da jim pomagam uravnotežiti življenje.«

Craig je zelo pazljiv pri komuniciranju s svojimi klienti. »Ljudje opravijo tečaj, nato se počutijo vsemogočne in napravijo veliko škode, ko z diagnozami prestrašijo ljudi. Tudi če vidim, da je s človekom nekaj zelo narobe, sem nežen. 'Ste morda kaj kašljali v zadnjem času, vas boli v pljučih, mogoče bi bilo dobro, da greste na kakšen pregled,' jim predlagam. Če pride k meni po pomoč nekdo z diagnozo rak, želim, da svojega zdravnika obvesti, da se bo zdravil tudi energijsko.«

K čarovniku si šel?

Njegov pristop se je oblikoval skozi mnoga leta energijskega zdravljenja, šamanskih praks ter odnosa do naravnih elementov – zemlje, zraka, ognja, vode in duha. Vsak človek je različen, zato se za pomoč odloča intuitivno. Kljub temu pa se je pred časom na Ivanino pobudo odločil za študij hipnoterapije.

»Včasih je k meni kakšen poslovnež pripeljal svojo ženo. Ko je opazil spremembe, je prišel še sam, in ko so prijatelji videli, da živita drugače kot nekoč, so ju vprašali, kdo jima je pomagal. Ah, k čarovniku si šel, so bili nejeverni, ko so izvedeli. Lažje bi jim bilo povedati, da so bili pri hipnoterapevtu, ali kovču.« Uradni naziv mu je tako prinesel večjo kredibilnost in družbeno sprejemljivost, saj ljudje dostikrat lažje sprejmejo znanstveno ali strokovno priznane metode kot pa ezoterične.

craig-davey
Šimen Zupančič
Še posebej uživa v ustvarjanju talismanov in šamanskih palic.

Talismani podpirajo

 Še posebej uživa v ustvarjanju talismanov in šamanskih palic. V meditaciji, med katero pride v stik s svojimi duhovnimi vodniki in prejšnjimi življenji – v katerih je bil pogosto zdravilec, pravi, se poveže z energijami, s katerimi potem ustvarja čudovite kreacije. Vsak talisman je unikat, z drugo energijo in namenjen točno določeni osebi. V lesene paličice so po navadi vdelani najrazličnejši kristali v povezavi z določeno kovino.

»Ne verjamem, da kristali zdravijo ljudi, verjamem pa, da se kristalna energija poveže z energijo telesa človeka, mu jo okrepi in ga podpira pri vsem, kar počne.« Kristali so ga povezali tudi z Ivano. »Prvega – lapis lazuli sem kupil v trgovinici, kjer sem odkril Anubisa, kdo bi si mislil, da bom trideset let pozneje imel tono in pol kristalov,« se smeji.

Srečanje s Simono Weiss

 Belokranjko Ivano je pot zanesla v Avstralijo že v najstniških letih. Takoj, ko je končala srednjo šolo, sta se s takratnim fantom podala v svet. Najprej se ji je zdela to zanimiva avantura, a resničnost je bila drugačna. Veliko let sta trdo delala, da sta si uredila življenje v daljni deželi. Začela je na dnu in se prebijala vedno bolj proti vrhu, opravljala je tudi več del hkrati. Preko slovenskega kluba, kjer je učila slovenščino in folkloro, je ohranjala povezavo z domovino.

Rodila sta se ji dva sinova in vse do petdesetega leta se je razdajala drugim, poganjalo jo je služenje denarja. Prav tam, v slovenski skupnosti, je v devetdesetih letih spoznala tudi kraljico slovenskih src Simono Weiss. Z njenim možem Goranom sta bila njena gosta in s pevko sta spletli iskreno prijateljstvo. Ko se je vmes za tri leta vrnila v domovino, sta jo zaposlila v svoji založbi. Goran in Simona sta se pozneje dobro razumela tudi s Craigom in še danes so prijatelji ter se pogosto srečujejo. »Simona je bila res lepa in topla ženska,« doda Craig.

Na poti do sebe

 Ivanina otroka sta odrasla, ona pa je začela spoznavati, da je nekje na poti preživetja izgubila sebe. Kamena strela, kristal, ki ji ga je kot osemnajstletni mladenki za srečo podarila prijateljica, jo je spomnil, kako živahna, radovedna, polna življenja je bila, ko je odšla. Težke travme, ki jih je doživljala – med drugim so ji grozili z nožem, tudi pištola je bila uperjena vanjo, je potiskala na stran, dokler ni spoznala, da se mora končno soočiti s sabo.

Ni več sodila v model pridne žene, ki naredi vse, kot je prav in hočejo drugi. Zato je krenila po svoji poti. Naučila se je delati s kristali in druge poučevati o njihovi moči ter pozneje odprla svojo kristalno šolo in trgovino s kristali. Na takšnem duhovnem popotovanju k sebi te ena stvar vodi k drugi in začela je odkrivati različna ezoterična področja in tehnike. To jo je nazadnje pripeljalo tudi h Craigu.

Končno sta se našla

 Njune poti so se križale na najzanimivejše načine. Dolga leta sta bila prijatelja, pomagala sta si in si bila v oporo v težkih življenjskih trenutkih ter odločitvah. »Na neki način sva rasla drug ob drugem,« se je nasmehnila Ivana. Ko sta se po nekaj letih spet srečala, sta ugotovila, da sta oba ločena. Začela sta se zbliževati in kar nekaj let je trajalo, da sta začela v Sydneyju skupaj živeti. Ivana je vse več delala z ženskami.

»Z različnimi tehnikami – kristali, meditacijo, energijskimi masažami, hipnoterapijo …, jim pomagam, da se spet začutijo in poiščejo svojo moč. Jaz imam svojo in Craig svojo pot, drug drugega pri tem spodbujava in si pomagava. Večkrat na leto organizirava delavnice skupaj. V delavnice za ženske Craig lepo uvede svojo prijazno moško energijo. Ženske dobijo izkušnjo, da je moški lahko prijazen in močan, ne da kaže svojo moč in premoč.«

Prišla sta domov

Ko se jima je pred letom dni iztekla najemna pogodba in nista našla primerne lokacije, kjer bi lahko odprla svoj center, sta se odločila. »Pogrešam dom in svoje ljudi, sedem let že nisem videla domovine, rada bi se vrnila,« je Ivana nagovorila Craiga, ta pa ji je rekel samo, zakaj pa ne? Najprej sta šla za nekaj mesecev na Bali, si izpolnila željo prehoditi Camino, potem sta se naselila v Ivanini rojstni hiši v Metliki.

»Če bi me pred pol leta vprašali, bi dejal, da bom živel med Avstralijo in Slovenijo. Potem sem dobil dovoljenje za petletno bivanje v Sloveniji. Za začetek bova vsaj leto ali dve ostala tu in hodila v Avstralijo obiskovat otroke. Svoje darove bi rada podelila s Slovenci. Lepo je, ko živiš življenje brez strahu, v ravnovesju in ljubezni!« je zaključil Craig. 

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

E-novice · Zdravje

Jana

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

jana

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Jana Premium

© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.