revija Jana

Videti je, kot da želijo ustvariti vtis, da je to nujno, če hočemo še kdaj prižgati luč. Pri tem si desni in levi (z redkimi izjemami) veselo podajajo roko. Zaskrbljeni strokovnjaki zahtevajo takojšnjo ustavitev tajnih pogajanj in podpisa sporazuma med Slovenijo in ZDA, razkritje osnutka sporazuma ter transparentno, strokovno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije.

Gospodarstvo

Brez vode ni življenja ne elektrike: Smo na začetku energetske krize?

Zakaj se jim tako mudi? – Ustavite to norost, ne igrajte se z našo prihodnostjo!

Še pomnite fiasko z referendumom pred dvema letoma? Pa razkritja o tajnem dogovarjanju v parlamentu, čemur je sledila odpoved referenduma? JEK2 že od začetka spremljajo besede tajnost, srhljive vzporednice s TEŠ6, finančni zlom države, korupcija, zdaj pa je še Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko, izjavil, da želi vlada projekt JEK2 pripeljati tako daleč, da ga ne bo mogoče ustaviti.

Svetilnik

Domiselna rešitev: Sončna elektrarna na pokopališču

Naši vladajoči v tajnosti pripravljajo sporazum med Slovenijo in ZDA na področju jedrske energije, s katerim bi zakoličili gradnjo JEK 2. Brez razprave in javnega razpisa o (najmanj) 20-milijardni investiciji – največji v zgodovini Slovenije! Tako bi se geopolitično in finančno zavezali enemu samemu ponudniku za celih sto let (skrbijo za nadzor, vzdrževanje, zavarovanje reaktorja ...) – podjetju Westinghouse, ki je šlo pred slabimi desetimi leti v stečaj zaradi slabega vodenja in trenutno ne gradi nobene jedrske elektrarne ter je v lasti dveh kanadskih finančnih skladov.

Velik denar in neracionalni politiki

JEK2 brez strokovne, javne in široke razprave je norost. »Ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti, je politika v Sloveniji več kot očitno nesposobna racionalnega odločanja, kadar so v projekt vpletene tako velike količine denarja. Zato je žal zopet, kot že neštetokrat v Sloveniji, vloga stroke, medijev, civilne družbe ter državljank in državljanov, da tovrstnega igranja z našo prihodnostjo preprosto ne dopustimo,« je na novinarski konferenci o nujni ustavitvi sporazuma med Slovenijo in ZDA povedal Aljoša Petek s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.  

Brez širše razprave, študij, ko smo šele na začetku razmisleka, ali JEK2 sploh potrebujemo, se mečemo v roke enega ponudnika?! Ravnanje vladajočih je zelo škodljivo, so se strinjali strokovnjaki in izpostavili pet problematičnih vidikov: klasični prijem ugrabitve države (kot v primeru TEŠ 6, ko smo Alstomu nakazali 25 milijonov rezervacije in potem rekli, da smo že tako daleč, da iz projekta ni smiselno izstopiti); geopolitično nespametno dejanje (zvezanost z nezanesljivimi ZDA); ekonomsko nespametno (če Američanom zagotovimo, da so edini partner, si krčimo konkurenco in šibimo pogajalsko moč pri ceni, kar posledično pomeni tudi višjo ceno elektrike); vse skupaj je tudi potencialno nezakonito, saj s preferiranjem ameriškega partnerja kršimo odločbe o javnem naročanju EU; peti vidik je strateški – vlada razmišlja samo o enem bloku, samo eni tehnologiji, enem projektu – to je JEK, ne govori pa o vetru, soncu, baterijah, hranilnikih in majhnih modularnih jedrskih reaktorjih.

Zato nevladniki ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ter Vlado RS pozivajo k takojšnji prekinitvi tajnih dogovarjanj in ustavitvi podpisa sporazuma z ZDA; k javni objavi osnutka medvladnega sporazuma med ZDA in Slovenijo ter vseh spremljajočih dopisovanj; k zaščiti javnih financ z ohranitvijo konkurence med ponudniki ter prepovedi podpisa zavezujočih dokumentov – vse do referenduma; široki strokovni in javni razpravi o geopolitičnih posledicah, suverenosti ter strateški izbiri med različnimi energetskimi scenariji in ključnimi dobavitelji tehnologije.

Nevarna poroka, ločitev ne bo možna

 Kdaj bo znana tista prelomna odločitev za JEK2? Tega ne smemo pričakovati – spomnimo se TEŠ6, je opozoril dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere (tisti član podnebnega sveta in nevladnik, za katerim je vohunilo izraelsko podjetje). »Gre za več vzporednih procesov, ki se prekrivajo (prostorsko načrtovanje, gradbeno dovoljenje, proces za nacionalni energetski podnebni načrt ...): ima pa medvladni sporazum med Slovenijo in ZDA posebno vlogo, saj je zavezujoč dokument. In treba se je zavedati, da se z dobaviteljem ne 'poročamo' samo v tehničnem smislu, temveč tudi finančno – odvisni bomo od ZDA. Iz pogovorov z zaposlenimi na ministrstvu za finance je to jasno slišati, le da še ne v javni razpravi.«

Kar je vedno znova vredno ponavljati, je to, da je referendum o JEK2 leta 2024 propadel zaradi dogovarjanja za zaprtimi vrati, in spet smo soočeni s tajnimi dogovori, je izpostavil Aljoša Petek. »Ameriški ponudnik, ki mu dajemo prednost, ne gradi nobene jedrske elektrarne po svetu in očitno so apetiti politikov povsem enaki – ne glede na politično opcijo. Ogromni finančni interesi preprosto potrebujejo JEK2, da se denarnice vseh vpletenih lepo napolnijo in da se Sloveniji, torej nam, prebivalkam in prebivalcem, vzame prihodnost.

V zadnjih mesecih smo slišali tudi o zbiranju informacij o aktivistih, ki JEK2 nasprotujemo, s strani izraelskega podjetja – vpleteni sta tako izraelska kot ameriška stran, po podani kazenski prijavi pa niti naročnik teh poizvedovanj ni znan. To so že neštetokrat videni pristopi – avtoritaren in do ljudi ponižujoč odnos, ki nas bo stal, če se uveljavi, desetine milijard. Brez možnosti našega odločanja, saj referendum za zdaj ni predviden!«

Gašper Lešnik

Stavimo na napačnega konja?

Mag. Miroslav Gregorič, nekdanji raziskovalec na Institutu Jožef Stefan na področju jedrske varnosti, bivši predsednik sveta guvernerjev mednarodne agencije za atomsko energijo, vodil je tudi pisarno za jedrsko varovanje na mednarodni agenciji za atomsko energijo in bil dolgoletni direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je spomnil, da smo v sedemdesetih letih za JEK in v osemdesetih letih za drugo slovensko-hrvaško JE Prevlako imeli mednarodni razpis, in nenavadno je, da bi se v primeru JEK2 temu izognili. Tako namreč izgubimo možnost vpliva na ceno in izbiro tehnologije. Na svetu so še drugi veliki dobavitelji s kompletnimi dobavnimi verigami v Rusiji, na Kitajskem, v Južni Koreji in tudi Franciji.

Sprašuje se tudi, zakaj je na nedavni energetski konferenci vladala jedrska evforija in ni bilo prostora za eno vprašanje, niti z besedico niso omenili niti nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. »Jedrska energetika je v stagnaciji že 20 let, 2025 so bile na omrežje priključene tri elektrarne, sedem so jih izključili; letos so jih priključili šest. To je kaplja v morje, ko pa imamo sočasno porast sončnih elektrarn, skupaj pa so obnovljivi viri energije presegli proizvodnjo termoelektrarn. Kaj pa če stavimo na napačnega konja, bi se morali vprašati. Seveda vemo, da ponoči sončne elektrarne ne delajo, ampak izredno naraščata moč in energija hranilnikov, hkrati pa se veliko dela na hranjenju energije s stisnjenim zrakom – Kitajci imajo že šest takih naprav.«

Mala Slovenija, fina žrtev?

Poleg tega je firma Westingouse v lasti dveh kanadskih finančnih skladov in razen goriva nima svojih dobavnih verig, je še pojasnil Gregorič. »Omenjena sklada sta sklenila sporazum z ameriško vlado, da bo ta promovirala prodajo jedrskih elektrarn po svetu, in če bo pri prodaji presegla 80 milijard dolarjev, bo ameriška vlada prejela 20-odstotni delež od prodaje. Zato morda takšna želja, da se dobi še eno žrtev v Evropi – ki ni v Franciji, v Nemčiji ali Španiji, ampak na njenem obrobju. Ne skačimo na glavo v prazen bazen – to je omenjeni sporazum med Slovenijo in ZDA!«

Tej pobudi in zgoraj izraženim zahtevam se v skupni izjavi, predstavil jo je dr. Dušan Plut, pridružuje tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), prav tako strokovnjaka na področju energetike mag. Krešimir Bakič in dr. Janez Kopač ter ekonomist dr. Marko Jaklič, ki svari pred nepovratnimi finančnimi zavezami in pravi, da moramo o energetski oziroma vsesplošni prihodnosti Slovenije odločati, dokler izbira še obstaja.

SAZU: omogočite enakopravno javno razpravo

Geograf in okoljevarstvenik prof. dr. Dušan Plut je iz skupne izjave Sveta za varovanje okolja SAZU, katerega član je tudi sam, še posebej izpostavil: »Odločitev o gradnji ali negradnji JEK2 je po mnenju Sveta za varovanje okolja SAZU (svet) po uspešnem plebiscitu leta 1990 o samostojni in suvereni Sloveniji najpomembnejša nacionalna strateška odločitev Slovenije. Okvirne ocene investicij gradnje JEK2 presegajo letno vrednost državnega proračuna in za najmanj desetkrat presegajo nasedlo ter lobistično vsiljeno investicijo gradnje 6. bloka TE Šoštanj.

Slovenija je po številu prebivalcev in finančni zmogljivosti najmanjša država z jedrsko elektrarno, zato je odločitev o jedrski ali nejedrski energetski prihodnosti še toliko usodnejša. Svet sodi, da je treba zaradi izrazite finančne, politične in medijske asimetrije v korist jedrsko-energetskega scenarija državljankam in državljanom do referenduma čim prej omogočiti tudi poglobljeno, večplastno in objektivno seznanjanje tako z jedrskimi (npr. Francija, Velika Britanija, Švedska) kot tudi z nejedrskimi energetskimi nacionalnimi scenariji (npr. Avstrija, Danska, Švica).

Svet predlaga, da bi bilo vprašanje na posvetovalnem referendumskem odločanju dejansko o dveh alternativnih energetskih scenarijih; slovenski vladi in državnemu zboru predlaga, da ustavita postopke za podpis medvladnega sporazuma med ZDA in Slovenijo o jedrski energiji ali katerega koli drugega sporazuma, dokler ne bo po enakopravni javni razpravi in na referendumu legitimno izražena volja državljank in državljanov o JEK2 oziroma o jedrskem scenariju Slovenije.«

Potres nas (več) ne skrbi?

Da bo v predvidenem 200 metrov visokem hladilnem stolpu, ki se bo dvigoval nad Krškim, 5.000 ton vode, je še posebej problematično za potresno ranljivo območje, je opozoril mag. Gregorič (med vsemi evropskimi nuklearkami je umeščena na potresno najbolj tvegano območje, op. a.). In še, da je jedrska elektrarna tako blizu mesta unikum v svetu. Ne v dobrem smislu, seveda. Ali prebivalci Krškega vedo, da se 200-metrskemu hladilnemu stolpu pri JEK2 ne bo mogoče izogniti? Se zavedajo, da bo dolina zaradi tega dobila novega stalnega spremljevalca: obilno meglo? Se zavedajo, da se bo spremenila mikroklima, ki bo med drugim vplivala na tamkajšnjega velikega pridelovalca jabolk?

Jedrsko gorivo sredi Pohorja ali v Savinjski dolini?

Ne pozabimo, radioaktivni odpadki iz JEK so še vedno samo naši, čeprav bi zanje morala poskrbeti tudi solastnica Hrvaška. Zakaj je tako? Ker lahko. Za izrabljeno jedrsko gorivo bo v prihodnosti treba zgraditi globoko geološko odlagališče in po ugotovitvah so pri nas za to najustreznejša območja Pohorje, Kočevsko in Savinjska dolina. Do tja bo verjetno treba zgraditi tudi ustrezne ceste.