Shutterstock

Stojim pred kabino javnega stranišča. Čez nekaj trenutkov stopi ven srednjeletna gospa in nonšalantno odkoraka skozi vrata. Nobel. Kdo si bo pa umil roke? Ko vstopim v toaleto, me tam pričaka nepozaben razgled na rumene kapljice, razpršene po celotnem sedišču. Kako ji je to sploh uspelo?! 

Mar nismo ženske že po naravi skrbne in snažne? Odvisno. Sogovornice, ki skrbijo za javne toaletne prostore, so nam zaupale, da so moška stranišča pogosto bolj čista kot ženska, prav tam jih namreč pričakajo številni izzivi.

Shutterstock

Zakaj po sedežu?

Medtem ko nekatere ženske pred opravljanjem potrebe očistijo in obložijo sedišče s toaletnim papirjem, se velika večina temu izogne, saj na javnih toaletah ne sedejo na školjko. Med najbolj priljubljeno tehniko izvedbe spada položaj smuka, torej uriniranje z dvignjeno zadnjico in pokrčenimi nogami. Priljubljen je zaradi nečistoče oziroma strahu pred prenosom bakterij. Mnoge tako opravljajo malo potrebo napol čepe, pri čemer so nekatere bolj, druge manj uspešne. Višinsko lovljenje curka v školjko ni mačji kašelj, če te recimo mučijo boleča kolena. Do te točke je torej nekaj kapljic razumljivo, ali manj nadarjene uporabnice za seboj tudi počistijo, pa je že druga zgodba.

Shutterstock

Glas čistilk

Tri čistilke, nevidne in prezrte junakinje higiene, so iskreno spregovorile o tem, kaj vse doživljajo na delovnem mestu. »Pogosto so onesnaženi tudi pokrovi školjk, polulane zunanje površine, školjke pa zamašene s plenicami, higienskimi vložki, tamponi in drugimi odpadki. Pogosto ne spustijo vode po opravljeni potrebi, papir se kopiči in školjko zamaši,« nam je povedala dolgoletna izvajalka mariborskega podjetja Snaga. Pri ljubljanskem komunalnem podjetju Voka Snaga je podobno. »Večinoma so prostori v dopoldanskih urah še dokaj čisti, pogosto pa za seboj pustijo na tla odvržen toaletni papir in neočiščene školjke.«

Shutterstock

Je tam, kjer so toalete plačljive, stanje znosnejše? Niti ne. Čistoča je odvisna predvsem od števila uporabnic. »Ko pridejo večje skupine obiskovalk, so sanitarije pogosto precej bolj umazane. Ženske hodijo na stranišče druga za drugo, v naglici pa se zgodi, da ne zadenejo školjke. Najbolj me prizadene, ko mi nato očitajo, da ni čisto. Zato zdaj večje skupine spuščam naprej v skupinah po pet. Včasih pustijo tudi higienske vložke kar poleg koša, namesto da bi jih zavile in odvrgle vanj. V preteklosti so jih večkrat metale v školjko, zaradi česar je prihajalo do pogostih zamašitev, a to se v zadnjem času dogaja redkeje,« je razložila A. Karajković, ki že vrsto let skrbi za javne sanitarije v Piranu. Te so plačljive in z dodatno opremo, na voljo so tudi tuši, so pa tik ob glavni avtobusni postaji.

Seveda ne moremo kar vseh žensk označiti za nemarnice. Vse tri sogovornice se strinjajo, da večina za seboj pusti čist prostor. »Je pa delež tistih, ki tega ne storijo, žal dovolj velik, da bistveno otežuje naše delo in je velik izziv pri vzdrževanju čistoče,« je pojasnila izvajalka iz Maribora.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.

O čem boste še lahko brali v nadaljevanju?

• Iskrene izpovedi čistilk 
• Kako lulajo Slovenke? (anketa)
• Je na WC-školjki res toliko bakterij? (raziskava)
• Zakaj položaj smuka povečuje tveganje za zdravje?
• Kdo so ženske, ki čepijo NA pokrovu školjke

  

  revija Jana