Profimedia

Paracetamol je eno najpogosteje uporabljenih zdravil proti bolečinam in povišani telesni temperaturi. Ker je dostopen brez recepta in ga mnogi jemljejo že ob prvih znakih nelagodja, velja za varno izbiro. A prav ta občutek varnosti je lahko zavajajoč. Čeprav je paracetamol ob pravilni in kratkotrajni uporabi praviloma varen, ima lahko ob nepravilni ali dolgotrajni rabi resne stranske učinke, na katere pogosto pozabimo.

Razlike

Gripa v porastu: kdaj vzeti ibuprofen in kdaj je rešitev le paracetamol

Zdravilo, ki pomaga, a le ob upoštevanju pravil

Paracetamol deluje protibolečinsko in znižuje telesno temperaturo, ne deluje pa protivnetno. Pogosto se priporoča tudi starejšim in tistim z občutljivim želodcem, saj običajno manj draži prebavila kot nekatera druga protibolečinska zdravila. Težave se praviloma ne pojavijo pri občasni uporabi, temveč takrat, ko se zdravilo jemlje predolgo, prepogosto ali v previsokih odmerkih.

pixabay

Posebno tveganje predstavlja dejstvo, da je paracetamol sestavina številnih kombiniranih zdravil proti prehladu in gripi. Tako lahko posameznik, ne da bi se tega zavedal, zaužije več paracetamola, kot je priporočeno.

Paracetamol

Zdravilo, ki ga uporabljamo vsi, lahko resno ogrozi zdravje

Najbolj ogrožena so jetra

Najresnejši in tudi najbolje poznan stranski učinek paracetamola je poškodba jeter. Jetra zdravilo presnavljajo, pri prevelikih količinah pa nastajajo strupeni presnovki, ki lahko povzročijo hudo okvaro. V skrajnih primerih lahko pride do odpovedi jeter, ki zahteva presaditev ali je celo smrtno nevarna.

Tveganje je večje pri ljudeh, ki redno uživajo alkohol, pri starejših ter pri osebah z že obstoječimi boleznimi jeter. Nevarnost se povečuje tudi pri dolgotrajni vsakodnevni uporabi, četudi so posamezni odmerki znotraj priporočenih meja.

Vpliv na srce, ožilje in tveganje za možgansko kap

Manj znano, a pomembno je, da je dolgotrajna ali redna uporaba paracetamola povezana tudi s srčno-žilnimi zapleti. Raziskave so pokazale, da lahko paracetamol vpliva na zvišanje krvnega tlaka, kar dolgoročno poveča tveganje za bolezni srca.

Povišan krvni tlak pa je eden ključnih dejavnikov tveganja za možgansko kap. Pri ljudeh, ki paracetamol jemljejo pogosto in dlje časa, zlasti če že imajo pridružene bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen ali bolezni srca, je tveganje za srčno-žilne dogodke lahko večje. Občasna uporaba sicer praviloma ne predstavlja večjega tveganja, dolgotrajna pa zahteva več previdnosti.

Zdravje

To pogosto zdravilo je morda nevarno za starejše od 65 let

Profimedia

Tudi drugi stranski učinki niso izključeni

Čeprav redko, lahko paracetamol povzroči tudi alergijske reakcije, kot so kožni izpuščaji, srbenje ali otekanje. V zelo redkih primerih lahko vpliva na krvne celice, kar se kaže kot zmanjšano število belih krvničk ali trombocitov. Dolgotrajna uporaba lahko obremeni tudi ledvice, predvsem pri starejših in pri ljudeh s kroničnimi boleznimi. Simptomi so lahko sprva neopazni, zato je dolgotrajno jemanje brez posveta z zdravnikom tvegano.

Kako paracetamol uporabljati varno?

Paracetamol je varen, kadar se uporablja kratek čas in v priporočenih odmerkih. Pomembno je, da vedno preverimo sestavo zdravil, ki jih jemljemo, in ne kombiniramo več pripravkov z isto učinkovino. Zdravila ne smemo jemati preventivno ali »za vsak slučaj«.

Če bolečina ali povišana telesna temperatura trajata več dni ali če paracetamol potrebujemo redno, je nujen posvet z zdravnikom ali farmacevtom. To še posebej velja za starejše in kronične bolnike.

Paracetamol ni nevaren sam po sebi, nevarna pa je njegova nepremišljena in dolgotrajna uporaba. Zavedanje, da lahko vpliva ne le na jetra, temveč tudi na srce, ožilje in tveganje za možgansko kap, je ključno za varno rabo. Tudi najbolj razširjena zdravila niso brez tveganj, zato je odgovorna uporaba vedno najboljše zdravilo.

Vir: The Sun, Healthdirect Australia, Pulse Today, PubMed Central