Osebni arhiv

V Jani smo že pred časom poročali o novem uspehu dijakov četrtega letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije (SMM) Šolskega centra Celje, ki so konec julija sodelovali na svetovnem prvenstvu v robotiki Robocup 2025 v Salvadorju v Braziliji. Ker pa si v poplavi negativnih in grozečih novic zgodba o perspektivnih bodočih inženirjih po naši sodbi zasluži malce več pozornosti, smo se odločili, da vam še pobliže predstavimo vtise mladih Celjanov, ki razbijajo uveljavljene predsodke o tekmovalnih in nemotiviranih najstnikih, ki jih zanimajo zgolj družbena omrežja.

Štajerski srednješolci so se pomerili s 1500 tekmovalci iz 37 držav v kategoriji reševalnih robotov, ki bi nam lahko v prihodnosti resnično pomagali pri iskanju žrtev naravnih nesreč. Kot so nam povedali člani ekipe z vodjem Dejanom Polutnikom na čelu, jim je čezoceanska izkušnja prinesla dragoceno znanje, pa tudi nova prijateljstva z vrstniki iz Mehike.

Roboti, ki rešujejo življenja

Začelo se je tako, da je mentor Matej Veber oddelku mladih mehatronikov že na začetku šolskega leta predstavil projekt, nato pa so se zainteresirani dijaki, ki so dovolj vešči konstruiranja, vezanja elektronike in programiranja, prijavili za udeležbo na tekmovanju. Poleg Polutnika so ekipo sestavljali Luka Kališnik, Tian Oprešnik, Nik Zabukovnik, Maks Cizej in Jure Balon. Vsi so se med svojim zadnjim srednješolskim letom ukvarjali z izdelavo robota, ki bo zmožen zanesljivo premagovati različne ovire in podlage, hkrati pa s pomočjo senzorjev in kamer zaznavati QR-kode, znake za nevarnost, sever ali jug magnetnega polja …

»Robota smo izdelovali v okviru projektnega in raziskovalnega dela v šoli, seveda pa smo morali marsikaj raziskati tudi sami doma,« razlaga Polutnik ter doda, da je namen teh prototipnih robotov simulacija reševanja po naravnih nesrečah, ko je teren strm in nepredvidljiv – vsekakor plemenit.

»Zateženi« Nemci in »skulirani« Mehičani

Celjska šola je edina v Sloveniji, ki pošilja svoje dijake na svetovno prvenstvo v robotiki. In to z izjemnim uspehom: lanska ekipa si je na Nizozemskem prislužila naziv svetovnih prvakov in tako poskrbela, da njihovi nasledniki dve leti neposredno, brez kvalifikacij, sodelujejo na svetovnem prvenstvu. Ob prihodu v brazilski Salvador pa je mlade Celjane čakalo kar nekaj presenečenj. Prvo med njimi je bil kulturni šok: južnoameriško mesto ima zaradi kolonialne zgodovine trgovine s sužnji še vedno močan afriški pridih, njegovo prebivalstvo pa je izrazito strpno; tako ni nenavadno, da so člani iste družine različnih veroizpovedi, kar si v Sloveniji le stežka zamislimo.

Drugi šok pa je bila tekmovalnost, ki so jo podpihovali dijaki iz posameznih ekip, predvsem Nemci; ti so snemali vsako ekipo posebej in jo želeli ujeti pri goljufanju, a jim ni uspelo, pripoveduje Polutnik. Pritoževali so se čez ekipe in iskali vsako možno napako, pravilnik so poznali na pamet. Njihovo poseganje v tekmovanje je oviralo druge tekmovalce, kar se je dijakom zdelo zelo neprimerno.

»Najpomembnejša je izkušnja dela v ekipi, saj ljudje postajamo vedno bolj odtujena bitja, ki jim manjka stika in dela s somišljeniki, v našem poklicu pa je ekipno delo ključ do uspeha.« 

»Goljufanje na takšnem tekmovanju se nam zdi brezpredmetno, saj je edini smisel tekmovanja, da pokažemo, kako sposobni smo,« zagotovi vodja srebrne ekipe. Vsi pa k sreči niso bili tako »zateženi« kot Nemci in tako je celjskim srednješolcem uspelo splesti tudi nekaj novih prijateljstev. »Najbolj smo se ujeli z ekipo iz Mehike,« se nasmehne Polutnik. »Z njimi bom zagotovo ostal v stikih.«

Ekipno delo je ključ do uspeha

Celjani so s svojim reševalnim robotom na koncu zasedli drugo mesto; premagali so jih le Tajci, ki sicer vsako leto tekmujejo z isto ekipo in robotom, ki ga letno nadgrajujejo. Pri celjskih dijakih pa se ekipa tekmovalcev vsako leto menja, doda svoj pogled na izdelavo robota, zato vsako leto začnejo znova. Tako bo tudi v prihajajočem šolskem letu. Vodstvo SMM Celje se pač zaveda, da so tovrstne izkušnje za bodoče inženirje neprecenljive tako s strokovnega kot človeškega vidika. Udeležba na svetovnem prvenstvu iz robotike vsem šestim dijakom pomeni ogromno, saj so pridobili znanje, ki ga za šolsko klopjo ne bi, poudarja sogovornik.

Osebni arhiv

»Najpomembnejša pa je izkušnja dela v ekipi, saj ljudje postajamo vedno bolj odtujena bitja, ki jim manjka stika in dela s somišljeniki, v našem poklicu pa je ekipno delo ključ do uspeha,« se zaveda Polutnik, ki bo tako kot njegovi sotekmovalci že čez nekaj mesecev postal študent mehatronike, strojništva  in gospodarskega inženiringa. V prihodnjih letih bodo šesterici dobri temelji iz srednje šole in izkušnja iz Brazilije omogočili, da s svojimi sposobnostmi in ekipnim duhom delujejo v dobro vse skupnosti – in tudi človeštva.

Celjskim dijakom je potovanje pomagala financirati njihova šola

Letalske vozovnice, prenočišča in oprema za robota so le primarni stroški, ki jih terja udeležba dijakov na svetovnem prvenstvu. Celjskim dijakom je potovanje pomagala financirati njihova šola, del sredstev pa so dobili od projekta Erasmus in donatorjev iz celjskega okoliša. »Celoten strošek tekmovanja se giblje okoli 20.000 evrov, kar je v primerjavi s stroški tekmovalcev iz tujih držav malo,« razlaga vodja ekipe Dejan Polutnik. Mentorja Matej Veber in Matjaž Cizej, ki sta dijake spremljala na poti čez ocean, sta dijakom nudila tako moralno podporo kot nasvete, a med samim tekmovanjem nista smela sodelovati, zato da dijaki dokažejo, da so sami sposobni reševati težave pod časovnim pritiskom.