Pexels

Zadnja leta postajajo trda mila čedalje bolj priljubljena. Ne samo tista za roke, tudi za umivanje las in obraza. Žal pa gre za modni hit, s katerim si ne delate prav nobene usluge, opozarja Nina Kočevar Glavač, mag. farm., raziskovalka s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo v Ljubljani ter urednica knjige Sodobna kozmetika. Katero in koliko kozmetike v resnici potrebujemo?

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

»Ključna težava trdih mil ni njihova 'trdnost' ali '(ne)naravnost', temveč kemijska narava. Trda mila so produkt kemijske reakcije, ki jo imenujemo saponifikacija ali umiljenje. Razloženo zelo preprosto: gre za reakcijo med maščobami in hidroksidi, v kateri maščobe razpadejo na svoje osnovne gradnike, ti pa se med postopkom izdelave oblikujejo v trdno milo.

Ne glede na to, ali tako milo opredelimo kot 'konvencionalno' ali 'naravno', ima z vidika kože zelo neprijetno lastnost: v stiku z vodo ustvari zelo alkalno (bazično) okolje z vrednostjo pH-ja med 8 in 11 (odvisno od več dejavnikov). Naša koža in lasje, ki so naravno kisli, pa imajo pH od približno 4 do 5,5, odvisno od predela telesa. Redna izpostavljenost trdim milom zato zelo neugodno vpliva na zdravje kože, saj poškoduje tako imenovani hidrolipidni plašč in s tem oslabi zaščitno funkcijo kože, spremeni strukturo las ter negativno vpliva na mikrobioto kože in lasišča. Pogoste posledice vidimo kot suhost, razdraženost, povečano občutljivost, slamnat videz in krhkost las,« pojasnjuje sogovornica.

Nasveti

Naravna nega z zavidljivim učinkom

Da je naravno, ničesar ne spremeni.

Trda mila imajo pač tak učinek, tudi če so povsem naravna, prikimava: »Če govorimo o trdih milih, ki so izdelana s postopkom saponifikacije, z vidika kože ne obstajajo boljša ali slabša mila – vsa so žal slaba, saj vrednosti pH-ja ne moremo znižati na raven, sprejemljivo za kožo.«

Trdih mil nikakor ne priporoča za redno umivanje las, obraza in občutljive kože (predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih ter starejših) ter za večje površine kože. »Na trgu pa obstajajo trda mila, ki niso pridobljena s saponifikacijo, navadno jih opišejo kot trda mila s sindeti. Taka trda mila imajo popolnoma drugačno kemijsko sestavo in navadno ustrezen pH, kar je seveda priporočljivo preveriti na ovojnini izdelka,« omeni.

Tudi tekoča oblika izdelka sama po sebi ni zagotovilo kakovosti.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana