Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko je kot otrok zaradi treme raje postavljal kulise, kot stal na odru, si ni predstavljal, da bo nekoč veslal ob Mattu Damonu v Odiseji, spektaklu Christopherja Nolana, in snemal serijo v režiji Martina Scorseseja. Ljubljančan Lenart Andrei je dokaz, da se največje sanje začnejo z vztrajnostjo, radovednostjo in pripravljenostjo poprijeti za vsako delo.

Že zdavnaj sem presegel otroške sanje

Da je bilo vredno, je videl na nedavni slovenski premieri, kjer si je prvič v celoti pogledal, kar so snemali dobre štiri mesece. »Vse tri ure projekcije so me preplavljali spomini, kaj vse smo v tem času doživeli in kako naporno je bilo. Nekaj dni zatem pa sem si film ogledal še v največjem formatu imax, v katerem je bil posnet. To je največji in najkakovostnejši filmski format, ki pa ima tudi svoje izzive: velika in glasna kamera, omejitev posnetka je tri minute, nato je treba menjati filmski trak ... Film se gleda v posebnih kinematografih, ki jih je na svetu le štirideset. Projekcije so razprodane do 10. septembra, sam pa sem dobil vstopnico za ob osmi uri zjutraj,« pove Lenart, ki je vlogo veslača dobil preko avdicije, ki pa je ne bi bilo brez njegovega predhodnega dela.

Peklenska noč

Na avdicijo v London je bil povabljen. »Bilo je zahtevno: opraviti sem moral preizkus fizične zmogljivosti in filmskega bojevanja. Ko pa sem se uvrstil v ožji izbor, sem moral še na intenzivno usposabljanje v veslanju in upravljanju ladij, ki so v filmu, v grški Pilos. Tam sem izvedel, da sem izbran za vlogo veslača v Odisejevi posadki. Režiser Christopher Nolan slovi po tem, da vedno izbere najboljše ljudi na svojem področju. Izjemna sta bila tudi predanost projektu in timski duh. Sama snemanja so bila izredno zahtevna, včasih na meji človeških zmogljivosti, a nepozabna. Snemali smo na Siciliji – natančneje na prekrasnem otoku Favignana, ki je postalo Itaka –  na vulkanskem Stromboliju,  pa v Grčiji, na Škotskem, na Islandiji … Velikokrat smo ob štirih zjutraj odšli iz hotela, nato so nas oblekli v pičla oblačila – tuniko, oklep in usnjene sandale, pa smo se potem kuhali na ladji na soncu ali premočeni zmrzovali. Najtežja zame je bila peklenska noč na Islandiji, ko smo dolge ure zmrzovali v ledenem dežju. Tudi Matt Damon pogosto omenja to noč v svojih intervjujih,« pove Lenart, ki ne skriva navdušenja nad snemanjem.

Universal pictures

Beg proti ladjam

 »Nepozaben je bil beg proti ladjam, ko smo se vsi naenkrat z Mattom Damonom v sredini spustili v sprint in v paniki plezali nanje, medtem ko so jih velikani Lestrigoni prevračali in drobili na koščke. Ali pa veslanje na Odisejevi ladji Draken, ki je največja vikinška ladja na svetu, dolga kar 35 metrov, vesla pa merijo osem metrov, s pogledom na bruhajoči vulkan Stromboli. Noro je bilo tudi veslanje v neurju, ko je ladjo premetavalo tako, da so valovi pljuskali daleč na palubo, pa Matt Damon, ki je takrat na ves glas poveljeval,« se spominja Lenart in dodaja, da je komuniciral predvsem z vodji kaskaderjev, vodjo režije in s sektorjem za pomorstvo. Skoraj nepredstavljiva je tudi številčna ekipa – štela je več kot tisoč ljudi, posamezni vodje so bili odgovorni tudi za več kot tisoč statistov samo v Maroku.

Zaradi treme raje v ozadju

Poleg veslanja je počel vse, kar je bilo potrebno. Neposredne komunikacije z glavnimi igralci Mattom Damonom, Anne Hathaway, Zendayo, Tomom Holladom, Charlize Theron, Robertom Pattisonom ni imel, a je tudi ni iskal. »Ne da igralci ne bi bili odprti za to, pa tudi na ladji se nimaš kam daleč umakniti, vendar je tam vsak za to, da opravi svoje delo najbolje, kot zmore in zna,« pove Ljubljančan, ki kot otrok ni sanjal o igralskem poklicu, saj ni maral nastopanja.

Imel je velikansko tremo in že v vrtcu je, namesto da bi nastopal v predstavi za starše, s prijateljem »uredil«, da sta postavljala kulise ter prodajala vstopnice. V osnovni šoli se je bal govornih nastopov. Ga je pa zanimal film – to, kako nastaja. »Rad sem se igral s kamero, delal kratke filmčke, in ko sem se po gimnaziji odločal za študij, sem šel v London na študij filmske in TV-produkcije. Starša sta me pri tem podprla. Oba sta včasih nastopala v Šentjakobskem gledališču, mama je bila tudi lutkarica v Lutkovnem gledališču. Oče je sicer informatik, mama je vzgojiteljica v vrtcu, tri leta mlajši brat pa fizioterapevt košarkarjev.«

Domači

Niko Goršič: nagrada za življenjsko delo kot krona bogate kariere

Mateja J. Potočnik

Svet v malem

 London, ta svet v malem, ga je utrdil. Doživel je tudi številne težke trenutke. »Če nisi osredotočen, se zlahka izgubiš. Če kdo misli, da je dovolj samo iti na tuje, pa bodo priložnosti prišle, še zdaleč ni tako. Za vsak korak, ki se mi je zgodil, sem moral biti proaktiven. Ves čas sem iskal možnosti in priložnosti. Ko sem si želel delati kot asistent in sem videl, da so snemali pred mojo fakulteto, sem šel takoj natisnit svoj življenjepis in ga ponujal vsem, ki sem jih srečal, ter jih prosil, naj mi pomagajo, kolikor lahko. Glavna koordinatorka mi je pozneje dejala, da je tistega dne od različnih ljudi dobila dvajset mojih življenjepisov. To so ljudje, s katerimi sem pozneje delal pri Bondovem filmu, Muppetkih, Pepelki in drugih uspešnicah. Zelo pomembno je, s kakšno energijo delaš, kaj prispevaš k projektu. Potem te imajo ljudje v mislih za naprej.«

Fant iz Slovenije, del čarovnije

Prav študij v Londonu je bil po njegovem mnenju ključen, da je postal del sveta, po katerem je tako hrepenel od malega. Postal je del čarovnije. »Po res ogromno dela sem še vedno navdušen nad vsakim novim projektom in izkušnjami. Postal sem dosti samozavestnejši, zmorem priti do vlog, veliko prispevam in me poznajo tudi odločevalci ter me vabijo k prihodnjim projektom in na avdicije. Je pa vloge zelo težko dobiti. Treba je imeti agenta, a ne, ker se to sliši imenitno, temveč ker brez njega nimaš dostopa do ničesar. Če ga nimaš, ne izveš za avdicije, si izven dogajanja. Potem pa je še dolga pot do vloge.«

Lani je imel sto avdicij. Dobil je sedem vlog, kar se mu zdi odlično. »Ključno je vedeti, da zavrnitve ne smeš jemati osebno. V filmu ni veliko vlog, na razpis za vsako se vedno prijavi več tisoč igralcev, potem pa jih izberejo mogoče dvajset in povabijo na avdicijo. Tako da je že samo povabilo zmaga.«

Domači

Andrej Murenc - takšno je pravo življenje skrivnostnega igralca

Priložnosti si ustvarjamo sami

Lenart verjame, da je veliko mogoče doseči z vztrajnostjo, delom in nenehnim izobraževanjem. »Vse omenjeno se mi zagotovo ne bi zgodilo, če bi samo sedel doma in čakal, da me odkrijejo«, razlaga igralec, ki je trenutno samski, saj vse podreja svojemu delu. Po študiju se je vrnil v Ljubljano, ki jo zdaj še bolj ceni zaradi prekrasne narave, preprostosti in dobre povezanosti s svetom. »Ostal sem isti Lenart, ki je imel veliko željo in navdušenje. Sem daleč od tega, da bi se počutil zvezdnik, kaj šele pomemben. Niti ne uživam v pozornosti. Sem pa zelo motiviran, da grem naprej, zagnan za to, da vidim, kaj vse je še mogoče. Že zdavnaj sem presegel otroške sanje.«

V Rimu z Martinom Scorsesejem

Njegova mednarodna kariera se po Odiseji razvija s svetlobno hitrostjo. Že kmalu ga bomo lahko spremljali v zadnji sezoni popularne Netflixove serije Outer Banks, pravkar pa je v Rimu končal snemanje ameriške serije režiserja Martina Scorseseja (Martin Scorsese Presents: The Saints), v kateri ima v eni od epizod glavno vlogo.

Neverjetni triki

Pri snemanju Odiseje so bile izjemne tudi Nolanove ideje, uporabil je vse mogoče filmske trike: posebne kote snemanja, da so velikani bili videti še večji, snemal jih je od spodaj navzgor, velikane so podložili, namesto igralca pa uporabili nižjo kaskaderko. Velikani so imeli čevlje z zelo debelim podplatom, igralci so se morali plaziti po tleh, da so bili videti čim manjši …

Estrada

Matej Puc: življenje ga je večkrat zavrtelo

Prostovoljno v vojsko

Mladi igralec skrbi, da je dobro telesno pripravljen. Snemanja so lahko zelo naporna, snemalni dnevi dolgi. Že na začetku kariere je opazil, da na snemanja vabijo določen tip ljudi za akcijo, filmsko borbo, vojaške veščine. Začel je trenirati v tej smeri, tudi s kaskaderskimi ekipami, in šel celo prostovoljno služit vojaški rok.

revija Jana