Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ko opraviva s formalnostmi, ki so vedno enake – kako so njeni in moji člani družine –, se začneva pogovarjati zares. Ni posebno zdrava, stara je skoraj šestdeset let, poleg moža z njo živijo še poročena hčerka z dvema majhnima otrokoma, v zgornjem nadstropju ogromne hiše je šest sob, ki jih oddajajo turistom. Sin Jesusly dela v Evropi, prav tako zet.

»Tako sem utrujena, resnično ne zmorem več vsega sama, želim, da pride v hišo nevesta, Jesusly pa pri svojih 28 letih ne kaže posebnega veselja za poroko, pravi, da ima še čas. Jaz pa ga nimam. Tako ne gre več naprej, z možem mu bova začela iskati ženo.«

Finance

Ljubezen ali spektakel? Stvarnost sodobnih porok

Ko jo poslušam, samo globoko vzdihnem in ne rečem nič. Če bi mi to povedala pred petimi, šestimi leti, bi vzrojila in ji povedala, da nima nobene pravice, da se tako močno vtika v sinovo življenje, še manj pa, da mu bosta z možem poiskala ženo! A po skoraj sedmih letih, preživetih v Indiji, sem dojela, da so tovrstne poroke dejstvo in del indijske kulture ter tradicije. Prijateljem, ki potujejo v Indijo in me sprašujejo za potovalne nasvete, vedno rečem, da morajo svojo zahodno pamet pustiti doma in iti k materi Indiji z odprtim srcem. Indija te s svojo barvitostjo, veličino in duhovnostjo očara, hkrati pa nikjer na svetu ne vidiš toliko človeške bede.

Tesno prijateljstvo

Marijino družino poznam zelo dobro, saj sem v njihovi hiši deset let vsako leto preživela šest mesecev. Z vso razširjeno družino sem spletla res iskrene človeške vezi, postala sem članica družine in zato videla ter doživela veliko stvari, ki jih običajni turisti ne vidijo. Z njimi sem se velikokrat pogovarjala o kastah. Ne, tega pa pri nas ni več, so mi zagotavljali vsi po vrsti. V resnici pa kaste še kako obstajajo. Indijci jih imajo zapisane globoko v svojih genih. Tako se tudi poročajo, živijo in delajo. Vse po kastnih pravilih.

Maria, neuka, a zelo modra ženska, z izrazitim čutom za pravičnost, mi je neko popoldne ob čaju razlagala, kako smo vsi ljudje enaki. Zvečer pa nas je obiskal spoštovani arhitekt, gospod iz najvišje kaste, brahman, ki je imel opravke v naši vasi. Ker je projektiral njihovo hišo, se je oglasil še pri nas. Da vidi, kako je hiša, ne družina, da smo si na jasnem. Ko ga je Maria zagledala, je bilo v hipu vse v luftu, kuhali smo čaje, s tresočimi se rokami mu je stregla pecivo, glavo je imela vseskozi rahlo sklonjeno, ob odhodu pa je s prsti nakazala dotik njegovih prstov na nogah. V znak globokega spoštovanja.

Goa je bila portugalska kolonija 451 let, s kolonializmom so prinesli tudi krščansko vero. Prej so bili Gojevci povečini hindujske vere, in ta gesta, poljubiti stopala gospodarju, je tipično hindujska. Marijino vedenje seveda ni bilo zavestno. Toliko o tem, da so v Indiji vsi ljudje enaki, da kaste ne obstajajo več.

Odnosi

Nevestin dnevnik: Ko se romanca spremeni v lekcijo za življenje

Osebni arhiv

Ljubezen po indijsko

Maria izhaja iz revne družine kmetov brez imetja. Bili so pridna družina nižje kaste. Ko je bila stara osemnajst let, so se njeni starši dogovorili za poroko s fantom kar iz iste vasi. Starši so se poznali, oboji so bili približno enako revni, mlada dva sta se poznala na videz in poroka je bila sklenjena brez velikih pretresov. Takoj po poroki je Marijin mož Menino odšel v službo v Katar. Tam je živel trideset let, domov je prihajal enkrat letno za mesec dni na dopust.

Ker je bil priden in zelo iznajdljiv, si je prislužil lep kupček denarja in doma sezidal dvonadstropno hišo, v kateri je šest sob za turiste, ki je v Goi tako rekoč edini možni vir zaslužka. No, ni je zidal on, pošiljal je denar, Maria pa je bila glavna nadzornica. Družina si je finančno opomogla, Menino pa se je počutil mo(go)čnega, ker je imel denar. Njegove navade in način življenja, predvsem pa razmišljanje, je ostalo popolnoma enako kot takrat, ko je bil še brez prebite pare.

Ko pogleda Bog iz nebes

 Zgodilo se je, da se je domača hčerka Livnel zaljubila. Njen snubec Jayson je bil pogumen fant, ki je kar prikorakal v hišo, povedal, da se je zaljubil v domačo hčerko, ko jo je videl stati na avtobusni postaji, in »bilo je tako, kot bi me Bog pogledal iz nebes«, je večkrat v smehu povedal kasneje. Zgodba je dolga, oče ni bil najbolj zadovoljen zaradi novice, da ima hči snubca in da je tudi ona zaljubljena vanj. Ata je takoj priletel iz Katarja, kjer je takrat še delal, da bodo »raziskali« snubčevo družino. Skupaj z ženo sta se odpravila v vas, kjer je bil doma Jayson, in ljudi v vasi so spraševali, kakšna je družina, koliko imajo pod palcem, kako pošteni so.

Hvala bogu so se odkritja skladala s tistim, kar je o svoji družini povedal Jayson. Oče, glava družine, sicer ni bil najbolj zadovoljen s hčerkino izbiro, saj si je po njegovem mnenju lepa hči zaslužila vsaj kakšnega računalniškega inženirja, ne pa kuharja. Ampak v resnici ni bilo nič narobe, obe družini sta bili enake veroizpovedi in približno na isti stopnji družbene lestvice. Ata je mukoma privolil v poroko, ki naj bi se zgodila po dveh letih od dogovora. Mlada dva pa sta bila v sedmih nebesih.

Pokvarjena roba

 Jayson je začel prihajati v hišo na obiske, bila sta pod budnim nadzorom celotne žlahte. Skorajda nikoli nista smela biti sama. Marii sem nekoč oponesla, zakaj hudiča paru ne pusti, da gresta v bližnjo kavarno sama na kavo, in to sredi dneva, s tem ni nič narobe, datum poroke je vendar že določen! »Ti tega ne razumeš. Če gresta sama ven, ju bodo videli ljudje na vasi. Kaj pa, če se Jayson slučajno premisli? Si kdaj pomislila na to?« Debelo sem jo pogledala, rekoč, si bo pač premislil, saj je še veliko fantov in tvoja hči je lepotica, ne bo ji težko najti drugega ženina. »Pa res nič ne razumeš,« je bil njen odgovor, »če se zadeva sfiži, je nihče več ne bo maral in bo ostala doma kot pokvarjena roba!« Obnemela sem.

Slovenija

Neverjetna gluhoslepa zakonca sta praznovala 50. obletnico poroke

Poroka

Intenzivne priprave na poroko so trajale leto dni, starši so hčerki nakupili veliko zlatega nakita, ki naj bi bil njena finančna varnost za morebitne hude čase. V njeni bali so bili predmeti za popolno opremo gospodinjstva, od posteljnine do loncev in kuhinjskih aparatov, za dodatek pa še zakonska postelja in velika omara, ki ju je izdelal lokalni mizar. Štirinajst dni pred poroko so s tovornjakom odpeljali balo v nevestino novo domovanje. Tam so razstavili vse stvari, skupaj z zlatnino. Ves popoldan in vse do poznega večera so hodili ljudje iz bližnje in daljne okolice in si ogledovali balo.

Komentarji so bili navdihujoči, mama Maria in oče Menino sta stala tam sredi sobe, sprejemala čestitke, češ, kako bogato ste opremili nevesto. In pokala od ponosa. Hčerina dota in poroka sta bili njuno življenjsko delo in poslanstvo, popoln prikaz uspehov, ki sta jih dosegla na družbeni lestvici. Pri sinovi poroki bosta imela neprimerno manj stroškov.

Končali smo na svatbi, ki se je je udeležilo tisoč ljudi! Takole čez palec ju je hčerina poroka stala toliko, da bi lahko kupila novo trisobno stanovanje!

Kaste

Indijska ustava je že leta 1950 prepovedala diskriminacijo na podlagi kaste. Indijske kaste so del zapletenega družbenega sistema, ki v Indiji obstaja že tisočletja. To je oblika stroge družbene hierarhije, po kateri je položaj posameznika v družbi določen že ob rojstvu in se ne more spremeniti. Kasta in veroizpoved sta najpomembnejša dejavnika pri izbiri družine, ki hoče poročiti sina ali hčer.

Poroke iz ljubezni so v Indiji še vedno v manjšini. Raziskave kažejo, da je dogovorjenih porok še vedno okoli 80 odstotkov. Zahodnemu svetu se slišijo kot zastarel koncept. V Indiji ne izumirajo, se pa modernizirajo. Včasih sta se ženin in nevesta v Indiji prvič videla na dan poroke, danes pa lahko odklonita starševsko izbiro. Partnerje za svoje otroke starši iščejo na različne načine, po družinskih vezeh, lokalnih ženitnih posrednikih, obstajajo posebni časopisi za ženitne oglase. Poroke so donosna gospodarska panoga po celotni Indiji. Spoznavanje primernih partnerjev se počasi seli na splet, največji spletni strani za iskanje ustreznega ženina ali neveste sta Shaadi.com in BharatMatrimony.com. Platformi sta nekakšen Tinder za starše.

Kje je tu ljubezen?

Pomembni dejavniki pri izbiri primernega partnerja so kasta, religija, izobrazba, finančni status družine, pri hindujskih iskalcih je velikokrat pomembna tudi astrološka karta. Starši naredijo ožji izbor. Mlada dva se potem srečata, in če sta si všeč, imata na voljo več tednov ali mesecev, hodita na zmenke, se pogovarjata. Če ugotovita, da se ujemata, se starši dogovorijo za poroko. Zgodi se, da si mlada človeka po več zmenkih nista všeč, in takrat gredo starši pač v nov krog izbora.

Kje pa je tu ljubezen? Velika večina Indijcev meni, da bo ta, če so izpolnjeni vsi pogoji za dober zakon (kasta, vera, finance), zagotovo prišla pozneje v zakonu. Poroka v Indiji ni samo zveza dveh, temveč je zveza dveh družin. Veliko mladih pravi, da nimajo nič proti temu, da jim starši izberejo partnerja, saj jim zaupajo, starši jih najbolje poznajo, predvsem pa jim želijo vse najboljše.

Na indijskem podeželju je odstotek dogovorjenih porok višji kot v velikih mestih. V Indiji pa na podeželju živi 70 odstotkov od 1,5 milijarde velikega prebivalstva. Številke, ki so za nas v Sloveniji nepredstavljive!

V velikih mestih se je tradicija dogovorjenih porok že malce zrahljala. Zgodi se, da se mlada dva spoznata na fakulteti ali v službi. Če sta si všeč, prosita starše, da se uradno dogovorijo za poroko.

Globoko v genih

 Pri dogovorjenih porokah ima kastni sistem še vedno neverjetno močan vpliv, tradicija pa krčevito vztraja pri njem. Kasta je prvi filter pri iskanju primernega partnerja. Indijci so prepričani, da se s tem načinom poročanja izognejo marsikateremu zapletu v skupnem življenju. Podobno je pri socialno-ekonomskem statusu. Kaste so bile zgodovinsko povezane s poklici, zato pripadnost isti kasti pogosto pomeni podobno stopnjo premoženja in izobrazbe, kar naj bi zmanjšalo možnost sporov med družinama.

Dogovorjene poroke med različnimi kastami so v Indiji v porastu, zlasti v velikih mestih in med visoko izobraženimi ljudmi. Gre pa zelo zelo počasi, prav po polžje. Da se zadeve spreminjajo, sem videla tudi sama, ko sem za zabavo brala ženitne oglase in sem v enem od oglasov našla pripis »caste no bar«, kasta ni ovira.

V Indiji, gledano z našega zornega kota, življenje ni lahko, zlasti za revnejši sloj prebivalstva. Preživeli so zaradi velikih družinskih skupnosti, v katerih so si v težkih časih pomagali med seboj. Prepričana sem, da bomo vsi na svetu trenutno temo in svetovni brezup preživeli samo skupaj. Kot skupnost, ki si pomaga med sabo.

Dogovorjene poroke v Indiji ne izumirajo, se pa modernizirajo. Včasih sta se ženin in nevesta v Indiji prvič videla na dan poroke, danes pa lahko odklonita starševsko izbiro.

revija Jana