Osemnajstega novembra bo svečke na torti pihala Linda Evans – smo čisto majčkeno, za lasek tako rekoč, za bori dve leti, zamudili njeno okroglo obletnico, svečk bo namreč dvainosemdeset. Na vprašanji, kdo je Linda Evans in zakaj se je spominjamo, je dovolj ena sama beseda: Dinastija. Če morate pa potem vprašati, ali je Dinastija morda kitajska restavracija, je jasno, da imate ali zelo zamegljen spomin na osemdeseta ali pa takrat še niste gledali televizije.
Linda Evans s pravim imenom Linda Evenstad je potomka norveških priseljencev, hči poklicnih plesalcev in srednja od treh sestra, ki se je igranja lotila kot terapije, da bi se ozdravila plahosti. Očitno je delovalo, saj je potem nadaljevala pot v Hollywood in postala igralka. Ji je kar uspevalo, gostovala je v različnih televizijskih serijah in postala, recimo takole, napol slavna – nikoli ni bila brez dela, ampak tudi ne zares velika zvezda. Dokler ni leta 1981 prišla Dinastija in je Linda, pri devetintridesetih, dobila eno glavnih vlog. Potem je postala nadmegasuperzvezda. Zapletom v Dinastiji so z napetim dihom sledili po vsem svetu, tudi v Jugoslaviji, ki je takrat še obstajala.
Pretepi me … v vodi!
Tule je torej hitri tečaj iz Dinastije: bila je večerna žajfnica, v bistvu telenovela, polna absurdnih zapletov, samo da so bile obleke malce lepše, prizorišča malce razkošnejša kot v dnevnih žajfnicah, in predvajana je bila zvečer v najbolj gledanem terminu. Dinastija je bil odgovor ene televizijske družbe (ABC) na Dallas, uspešnico druge televizijske družbe (CBS). Dallas je govoril o družini teksaških naftarjev, Dinastija, otrok producenta z magičnim dotikom Aarona Spellinga, pa o sprti žlahti multimilijonarja iz Denverja v Koloradu.
Ključna lika Dinastije sta dva, Krystle (Linda Evans), mila in kot kruhek dobra platinasta plavolaska, prej tajnica, zdaj druga žena denverskega milijonarja Blaka Carringtona (John Forsythe), in njegova prva žena Alexis (Joan Collins), mati njegovih dveh otrok, temnolasa, spletkarska in hudobna, ki se po letih odsotnosti vrne v Denver. Oh, kako je bila hudobna! In hinavska! Pa zahrbtna! S prihodom demonske Alexis se je serija dvignila v višave, predvsem zaradi neprestanih prepirov in občasnih fizičnih obračunov med ženama – iz neznanega razloga sta se najraje mlatili v vodi, prav jima je prišel vsak okrasni ribnik ali fontana – je šla gledanost v nebo. Krystle je praviloma zmagala, obe pa sta vedno končali skuštrani, raztrgani, do kože premočeni kot utopljeni miši in pihajoč kot mački.
Za razliko od Linde, ki ji je šele Dinastija prinesla pravo slavo, je bila Joan Collins pri skoraj petdesetih že uveljavljena igralka. Z najboljšimi dnevi že za seboj, se je zdelo. Ampak ne prehitevajmo. Kaj, je rekla, ko so ji ponudili Dinastijo, kaj pa je to, kitajska restavracija? Ampak gledala je Dallas in si je vedno želela igrati nekaj podobnega, kot je bil glavni hudobec v Dallasu. »In jasno, bog me je uslišal in mi podaril Alexis.«
Dinastija je redno pobirala velike in male televizijske nagrade. Snemali so jo devet sezon, do leta 1989. Pa še potem je s kakšnim telefilmom kar naprej vstajala od mrtvih. Nazadnje kot nova verzija leta 2017, ta je trajala pet sezon. Gledalci so podpisovali peticije za šesto. Niso jim ustregli, ampak nikoli ne veš, morda kdaj pride še tretja verzija Dinastije. Ali pa vsaj kakšen telefilm. Ali pet.
Dlje mlade
Zakaj se štiri desetletja pozneje še vedno spominjamo Dinastije, čeprav je bila tipična telenovela – škandalozna, melodramatična, butasta in predvidljiva? Ker je naredila nekaj ZARES pomembnega: redefinirala je dojemanje žensk nad štirideset. Pred Dinastijo so bile ženske, predvsem pa igralke, stare več kot štirideset let, odpisane, porinjene v kot, zanje ni bilo več dobrih vlog, obsojene so bile na vloge babic in modrih stark, če se niso raje same dostojanstveno umaknile. Potem pa sta prišli Linda in Joan, prva pri štiridesetih, druga pri petdesetih, in pokazali, da so ženske pri štirideset plus lahko še vedno privlačne! Omamno zapeljive! Boginje seksa! Da so še polne življenja in da moškim še vedno mehčajo kolena. Verjemite, pred Dinastijo ni bilo tako. Seveda Hollywood še dandanes ves čas vneto išče mlado meso, ne pravimo, da ne – ampak zaradi Linde in Joan, ki se jima je v seriji pozneje pridružila še temnopolta Diahann Carroll, tudi zrela lepotica, danes zrele igralke dobivajo žmohtne vloge, dovolijo jim igrati zapeljivke, usodne ženske ali ljubice. Danes se zdi, da je ženska pri štiridesetih šele dobro začela živeti, pred njo je še veliko vsega. In to, vidite, je najpomembnejša dediščina Dinastije. Lahko tako spremembo v razmišljanju doseže ena sama serija? Dinastija jo je.
Drugi veliki dar Dinastije so bile pa seveda ramenske blazinice. Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 29. oktober 2024.
