Z menopavzo se prej ali slej sreča vsaka ženska. Na zahodu imamo zaradi življenjskih navad, stresa in sprememb, ki vplivajo na telo, v tem obdobju zelo pogosto težave. Največje spremembe se sicer začnejo po petdesetem letu, hormonske pa že veliko prej. Za nekatere ženske menopavza pomeni, da je končno nastopilo obdobje, ko se bodo lahko posvetile predvsem sebi – otroci so odrasli, v karieri so že dosegle vrhunec, zato niso več tako v stresu, hkrati so se začele bolj zavedati svojega telesa. To naj bi bil torej čas nekakšnega razcveta. Žal pa se lahko zgodi tudi nasprotno, ko jih simptomi menopavze pahnejo v nočno moro, dobesedno, saj je med njimi namreč tudi nespečnost.
Problemi v menopavzi
Na splošno je menopavza obdobje, ko ženska izgubi menstruacijo, razdelimo pa ga na tri dele: predmenopavzo, ki traja od dve do osem let – zaradi sprememb v telesu začne nihati menstruacija, a se še ne ustavi, menopavzo, za katero uradno velja, da se začne, ko je ženska eno leto brez menstruacije, in postmenopavzo, ki lahko traja še nekaj let, preden simptomi izzvenijo. Najbolj značilno za to obdobje je upadanje hormona estrogena, ki vpliva na funkcije telesa – od spanja, gibanja, koncentracije do psihičnega ravnovesja. Težav, ki jih ženske zaradi tega izkušajo, je več. Zaradi znižanja ravni estrogena se že po štiridesetem letu začnejo rediti in le težko zadržijo svojo težo. Poveča se skladiščenje maščobe, predvsem na trebuhu. Estrogen igra tudi pomembno vlogo pri uravnavanju serotonina, nevrotransmiterja, ključnega za naše razpoloženje in spanje. Zato se pojavijo tudi težave s prebujanjem in nespečnostjo – na spanec vplivajo tudi nočno potenje ter druge psihične in fizične spremembe. Pojavljajo pa se lahko tudi evforija, ki gre v žalost, pa potrtost in brezvoljnost ter anksioznost in depresija. Eden najbolj razširjenih simptomov zaradi neravnovesja hormonov pa so gotovo vročinski oblivi.
Ženske iz plemena Hunza vseh teh težav nimajo
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 29. april, 2024.
