Shutterstock

Pasica: Kako zaščititi zlato pred čedalje predrznejšimi tatovi

»Niti sanjalo se mi ni, da bom kdaj doživel vlom v lasten dom. To spremljaš po televiziji, v novicah in filmih, ko pa sam zakorakaš v ta scenarij ... Nalomljena balkonska vrata, blatne stopinje, razmetani prostori, odtujeno imetje … Veste, to so blazno grdi občutki, ki se jih ne znebiš zlepa – ostanejo v tebi, te kljuvajo, da za svojimi štirimi stenami v resnici nisi varen. Kako bi se vse skupaj odvilo, če bi pri naju prenočili vnuki, kot smo sprva načrtovali? So nas opazovali, videli, da zlagamo potovalke v prtljažnik, in predvidevali, da nas ne bo nazaj?« se sprašuje sogovornik Ivan in potarna, da vse od vloma ne more več spati, čeprav sta z ženo še isti dan naročila alarmno napravo. Tak vdor v zasebnost ima, pravi, veliko širši vpliv na človeško psiho. »Strah, načeto zaupanje, da ne govorim o tem, da sva ostala brez vseh prihrankov. Saj ne, da jih je bilo veliko, je pa vseeno težko, ker veš, koliko odrekanja je zadaj.«

Zakonca sta pred dobrim letom sklenila, da bosta zaradi nizkih obrestnih mer prekinila klasično varčevanje za prihodnost in se raje usmerila v nakup naložbenega zlata. »To so majhne zlate ploščice po 20 g, nič velikega. Shranil sem jih v manjši sef, tega pa zadelal v skriti del omare. Sem si mislil, da ni možnosti, da bi ga kdo našel,« pove Ivan, ki je po prihodu policistov izvedel, da se nepridipravi lotevajo iskanja žlahtnih kovin kar z detektorjem kovin.

Ponudba teh je na trgu precej široka. Na spletu je denimo pri slovenskih prodajalcih mogoče kupiti vse od manjših naprav za okoli 60 evrov do vrhunske večfrekvenčne opreme, za katero je resda treba odšteti od 500 pa tja do 1.500 evrov, a obljublja preprosto in natančno odkrivanje »zakladov« na plaži. Resno? Kot kaže, gre lahko tudi za zelo učinkovite pripomočke kriminalcev.

Vlomilci na pohodu

In kako pogosti so vlomi v stanovanjske hiše, stanovanja v blokih, počitniške hiše? Na Policiji so na območju Slovenije od leta 2020 pa do danes obravnavali 10.010 velikih tatvin. Varnostne službe opažajo, da so nepridipravi aktivnejši. »Število vlomov v zasebne objekte narašča,« poročajo na oddelku za stike z javnostmi koncerna Sintal in pojasnjujejo, da se tatovi lotevajo zlasti nezaščitenih objektov. V izogib nevšečnostim tako odsvetujejo hrambo večjih vrednosti doma, zlasti če gre za zlato, ki ni shranjeno v varnostnem trezorju z dodatno zaščito pred elektromagnetnimi polji. »Detektorjem kovin je zelo težko preprečiti zaznavo zlata, saj je zlato izjemno prevodno in zato zelo dobro zaznavno. Primernejša hramba je tako v najemniških trezorjih, kjer je poskrbljeno za ustrezno varovanje.«

Vse več vlaganja v zlato

Cena zlata na borzi čedalje bolj privablja nove vlagatelje, tudi manjše, saj že nakup deset gramskih ploščic prinaša lepe dobičke. »Zanimanje za naložbo v fizično zlato se od vrhunca po izbruhu vojne v Ukrajini še naprej ohranja. Tudi sicer že od nekdaj velja za eno najboljših oblik naložbe za ohranjanje vrednosti premoženja. Preživelo je vse večje krize in vojne ter predstavlja eno najvarnejših oblik varčevanja,« pojasnjuje Jure Cekuta, direktor marketinga pri Zlatarni Celje, ki svetuje enako: da se vlagatelji odločijo za najem bančnega sefa. Tovrstnim skrbem se je sicer mogoče izogniti z izbiro njihove ponudbe, pri kateri lahko že z minimalnim zneskom 40 evrov mesečno varčujete v zlatu, ki ga za vas tudi ustrezno hranijo.

Pomanjkanje sefov v bankah

Se je pa ob naraščanju vrednosti zlata in povečanem zanimanju za to obliko varčevanja pojavil nov problem. Če namreč želite najeti bančni sef, boste morali imeti presneto veliko srečo, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Pri Novi Ljubljanski banki v času priprave prispevka denimo ni bilo na voljo niti ene same možnosti za najem. Sicer v Sloveniji ponuja najem sedem bank, število lokacij je raznoliko, nekatere, denimo, imajo to možnost le v eni od svojih poslovalnic. Kaj pa cena? Pri NLB in Gorenjski banki znaša za komitente letni najem najmanjšega sefa 95 evrov, medtem ko jih je treba pri Addiko Bank odšteti 135. 

Kaj pa nakup domačega sefa? 

Hramba dragocenosti pod vzmetnicami, pa v škatlah, nogavicah in skritih delih zidov ali pohištva zagotovo ni varna, bolje je razmisliti o nakupu domačega sefa. Obstajajo takšni, ki jih nepridipravi pri pregledovanju z detektorjem kovin ne bi zaznali? Obstajajo, a to so profesionalni trezorji z dodatno zaščito pred elektromagnetnim poljem, običajne pa bodo detektorji zaznali, saj so navadno iz kovine. Zato je modro investirati vsaj v sef s certificiranimi stopnjami varnosti in protipožarno zaščito.

Pomembno je, da je sef pravilno nameščen. »Pritrdite ga, da preprečite preprosto odstranitev, namestite pa ga na skrito, varno mesto, da otežite dostop do njega. Za to naj ve le zelo malo popolnoma zaupanja vrednih ljudi,« svetuje Tatjana Hafner, direktorica podjetja Prosigma plus d.o.o, kjer se ukvarjajo s prodajo trezorjev.

Kako preprečiti, da bi jih nepridipravom uspelo na silo odpreti z orodjem? Kot nam je pojasnila vodja programa v taistem podjetju Milena Ules, so sefi z varnostno stopnjo zasnovani prav z mislijo na odpornost proti vlomu z različnim orodjem. Tako kot protipožarno zaščito tudi protivlomno izvajajo neodvisni inštituti v skladu z merili, določenimi po vsej Evropi. »Glede na rezultate testiranja so sefi razvrščeni po stopnjah odpornosti. Te kažejo, koliko časa traja nasilno odpiranje sefa brez ustrezne kode ali ključa. Ta čas je kodiran v RU (odporne enote), to pa pomeni, da višja ko je stopnja varnosti, težje je trezor odpreti na silo.«

Preizkus se sicer izvaja s širokim naborom mehanskih električnih in termičnih orodij, denimo kladivo, vrtalni stroji, kotni brusilnik in rezalnik. »Sefi, v katere je najtežje vlomiti, imajo debele jeklene stene, ojačana vrata, posebna polnila, večtočkovni zaklep, zaščito proti vrtanju zaklepnega mehanizma, skrite tečaje ter možnost sidranja v tla ali steno,« še razloži Ulesova, Hafnerjeva pa opozarja, da se je modro posvetovati tudi z zavarovalnico in preveriti, ali je varnostna ocena sefa ustrezna za vrednost, ki jo nameravate v njem shraniti.

Ali zavarovalnice povrnejo krajo naložbenega zlata? 

Če kljub vsej zaščiti doživite vlom in krajo, ali lahko računate na zavarovalnico ter odškodnino? Paketi zavarovanja doma pri Zavarovalnici Triglav krijejo škodo zaradi ukradenih, uničenih ali poškodovanih zavarovanih stvari pri vlomu, ropu. »To kritje vključuje tudi odtujitev naložbenega zlata ali drugih plemenitih kovin. Višina kritja za odtujitev gotovine, vrednostnih papirjev, dragega kamenja, plemenitih kovin, nakita in drugih predmetov iz dragega kamenja in plemenitih kovin ter pravih biserov je sicer omejena glede na izbrani paket (do 690 evrov v malem paketu, do 1.010 evrov v velikem in do 1.350 v komfort paketu),« pojasnjujejo pri zavarovalnici in dodajajo, da se višina jamstva še podvoji, če so predmeti hranjeni v zaklenjenem hranišču.

In kako ravnati, če se uresniči črni scenarij? »Ob vlomu, vlomski tatvini, ropu ali poskusu teh dejanj najprej pokličite policijo in navedite, katere stvari so bile uničene, odtujene ali poškodovane. Ob tem je pomembno, da se ničesar ne dotikate, pa tudi da ne pregledujete, kaj so vlomilci odnesli, saj lahko uničite za kriminaliste dragocen dokazni material. Nastalo škodo popišite skupaj s kriminalisti,« še svetujejo pri zavarovalnici.

Ljudje ne poskrbijo niti za osnovno varnost

Medtem na Policiji ugotavljajo, da se ljudje zavejo pomembnosti varovanja doma šele takrat, ko postanejo žrtve vloma. Pri preiskavah namreč vedno znova zaznavajo, da ne storimo dovolj za zaščito premoženja, s čimer olajšamo delo storilcem. »Velikokrat ljudje ne poskrbijo niti za osnovno varnost premoženja.«

Ob razmišljanju o zaščiti je seveda dobro poznati navade storilcev. »Za stanovanja, denimo, velja, da so najpogostejši načini vloma z lomljenjem cilindričnih ključavnic vhodnih vrat in vlomi skozi vrata, okna balkonov (pritličje in prvo nadstropje), pri stanovanjskih hišah pa v veliki večini skozi garažo, kletna okna ali balkonska okna.« Dodajajo, da so okna, odprta zaradi prezračevanja, za vlomilce pač povabilo.

Tarče so v večini primerov opazovane

In še nekaj: vlomi se ne zgodijo po naključju. »V veliki večini primerov si storilec prej ogleda nepremičnino. Raje bo izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo imel najmanj ovir ali bo tveganje zanj najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, in ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma,« so jasni na Policiji.

Je torej bolje imeti prazne žepe? 

Seveda ne. Naložbeno zlato je lahko dober varnostni pristan za premoženje, je pa hkrati vabljiv plen za čedalje predrznejše tatove, zato velja resno razmisliti, kje in kako ga hranite. Ne glede na to, ali se odločite za bančni sef, domači trezor s certifikatom odpornosti ali varno hrambo pri zlatarju, naj to ve čim manj ljudi. Poleg alarmov pa ne škodi preveriti zavarovalniške ponudbe, ki vam lahko vsaj delno omili izgubo. Bodite korak pred vsiljivci.