Oda ženskemu pogumu - kdo briše žensko zgodovino na Slovenskem?
Pomembno se je vsake toliko spomniti, kaj vse zmore ženski pogum.
Ni bil eden tistih velikih množičnih protestov, ki se jih udeležijo tisoči – pohod k trem ženskim spomenikom 9. maja letos v organizaciji Društva Dobrnič je bil neoglaševana, majhna zadeva, butični protest, tako rekoč. Je pa imel vse, kar imajo veliki: mikrofone, zvočnik na kolesu, iz katerega so donele partizanske pesmi, in seveda udeleženke, kakšnih dvajset plus z novinarji in fotografi vred, ki so s transparenti odločno korakale skozi glavno mesto, od Pogačarjevega trga mimo Zvezde pa do predsedniške palače na Erjavčevi in potem nazaj pred parlament. Deveti maj je več kot samo državna proslava.
Društvo Dobrnič, s polnim imenom Društvo za ohranjanje in razvijanje spomina in tradicij na udeležbo ženske v NOB – Dobrnič, je bilo ustanovljeno leta 2001, »ker se je začela brisati ženska zgodovina na Slovenskem,« kot so pojasnili. V Dobrniču je bil leta 1943 prvi kongres Slovenske protifašitične ženske zveze, SPŽZ, ki se je pozneje razvila v AFŽ, Antifašistično fronto žensk. Še pomnite, to je tista organizacija, ki je ženskam priborila enakopravnost, volilno in še mnoge druge pravice, ki jih v stari Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno niso imele. V spomin na kongres vsako leto oktobra na Dobrniču priredijo spominsko proslavo, vsako leto pa se ob ženskih spomenikih tudi poklonijo ženskam, ki so leta 1943 v okupirani Ljubljani protestirale proti temu, da njihove moške streljajo kot talce in jih pošiljajo v internacijska taborišča. Zbirale so se pred zapori, prišle pa so tudi pred ljubljansko škofijo.
Ni čudno, da je tisti Ravnikarjev povojni spomenik junaškim ženskam šel potem Cerkvi tako v nos, da ga ne dovoli več postaviti na (javni) pločnik pred Stolnico. A kdo se še spominja tega? Prav zato Društvo Dobrnič ne dovoli, da bi šli ti ženski protesti v pozabo, proteste pa združuje tudi z aktualnimi vprašanji sodobnega sveta, letošnjega so naslovili Ženske za mir! Zato so udeleženke pred vsakim od treh spomenikov, ki so jih obiskale, prebirale Manifest za mir, pred parlamentom pa še govor Ulrike Guerot iz Dresdna.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
