Mateja J. Potočnik

Nekaj let po njenem prvem nastopu, ko je s skladbo Tvoja v zasedbi Cafe navdušila na festivalu Pop delavnica (leta 1988), sem kot mlada novinarka Alenko Godec obiskala v njenem domovanju. Spomnim se, kako neverjetno se mi je zdelo, da govorim s to izjemno vokalistko, ki je takrat še redno učila nemški jezik. V več kot treh desetletjih sva v številnih pogovorih obdelali marsikatero temo, zato ni čudno, da sva se tokrat v kavarni Union pomenkovali že kot dobri prijateljici. Čeprav je preteklo toliko vode, je Alenka še vedno točno takšna, kot je bila prvič – sproščena, večino časa nasmejana, iskrena, prijetna. Čeprav je prava pevska diva, ostaja trdno na tleh.

Mateja J. Potočnik

Se še spomnite prvega nastopa?

Seveda. Mislim, da je bilo 11. junija, ko smo na Vrhniki zmagali na prireditvi Pop delavnica.

No, mislila sem na prvi nastop na katerem koli odru. Saj niste prvič nastopili kar na takrat res pomembnem festivalu?

Ja, to je bil res moj prvi nastop! Pred tem sem bila samo na nastopu pevske šole Nade Žgur, kjer sem začela februarja tistega leta. Že kak mesec pozneje je zasedba Cafe iskala pevko, pa me je Žgurjeva priporočila. Skratka – nobenih izkušenj nisem imela, tako je bila sreča, da smo nastopili na pravi »playback«. Doma imam povečano fotografijo s tega nastopa, na kateri držim mikrofon z obema rokama. To pa zato, ker so se mi roke tako tresle, da drugače ne bi šlo! Saj se včasih rok'ca še malo zatrese, ampak se ne opazi, takrat je pa roko tako treslo, da sem morala uporabiti obe. (smeh)

Mateja J. Potočnik

So se vam takrat uresničile sanje?

Gotovo. Vedno sem govorila, da bom pevka in da bom študirala jezike. Zanimivo, oboje se je uresničilo! Res sem hvaležna Nadi in drugim, da so mi dali priložnost, saj takrat še ni bilo šovov talentov, da bi se sama pokazala javnosti.

Omenili ste, da ste začeli s petjem le nekaj mesecev prej. Torej niste imeli glasbene izobrazbe?

Kot osnovnošolka sem šla v glasbeno šolo, a sem si zlomila nogo in hitro odnehala. Note sem poznala, kolikor te naučijo v osnovni šoli pri glasbenem pouku, nekaj v pevski šoli, doma pa sem v tistem času delala ritmične vaje z očetom, ki je bil šolani glasbenik in je leta profesionalno igral v različnih zasedbah. Največ pa so mi dali nastopi z različnimi zasedbami, takrat sem si dodobra izbrusila posluh, saj je bilo npr. v New Swing Quartetu najpomembnejše, da slišiš in se s svojo vokalno linijo dobro vključiš v večglasno petje. To so neprecenljive izkušnje.

Objavljeno v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Preberite si še:

• Ganljiva zgodba, ki je niste poznali: Jože in Vesna Pernarčič, več kot oče in hči
• Osupljiva preobrazba Daniele Perdih: Znanci me zgrešijo!

revija Jana

Mateja J. Potočnik