Shutterstock

Prejšnji četrtek je marsikdo, ki ga ta zmedeni svet vznemirja, ves dan brskal po spletu in poslušal poročila – bo Putin šel v Turčijo na pogajanja ali ne? Daj no, tja bo poslal drugorazredno delegacijo, mi je že dneve pred tem zagotavljal dolgoletni dopisnik iz Moskve, ki dobro pozna Ruse. Čeprav jim je razviti svet zagrozil z ubijalskimi sankcijami, jih to vsaj za zdaj ne gane – bolj kot udobje se jim zdi pomemben občutek premoči, radi imajo močnega hazjajina (gospodarja), ki se ga vsi bojijo; tudi Stalin je zahteval, da ga kličejo hazjajin. Dovolj bogati Rusi, še posebej tisti, ki imajo sinove, godne za vojsko, so se itak že zdavnaj odselili, v Sloveniji naj bi jih bilo približno 20.000. Ustanovijo podjetje, s tem dobijo dovoljenje za bivanje zase in za družinske člane, pa je. Slovenščina jim je dovolj blizu, da se lahko sporazumevajo, s schengenskim vizumom lahko potujejo po Evropi …

Estrada

Ganljiva zgodba, ki je niste poznali: Jože in Vesna Pernarčič, več kot oče in hči

Na isti dan, ko smo prežali, ali se bo iz kakšnega letala v Turčiji vendarle prikazal Putin, se je na turneji po Bližnjem vzhodu Donald Trump razveselil darilca, ki ga je dobil iz Katarja (in je že v Teksasu) – 400 milijonov vrednega luksuznega letala, v notranjosti okrašenega s čisto pravim zlatom. Ja kaj pa je z darilom narobe, se je čudil slovenski zet. V poslovnem svetu je to vendar čisto normalno znamenje pozornosti, spoštovanja in hvaležnosti. Čeprav v ZDA zdaj že norijo tudi nekateri republikanci, češ da gre za korupcijo, država namreč ni podjetje, predsednik pa ni generalni direktor, Trump še zmeraj ne razume, kaj je narobe z darilom. Navsezadnje se revež vozari naokoli s 15 let staro pločevinasto škatlo, mu ne privoščijo bolj udobnega in modernega prevoza? Ni nihče opazil, koliko blazno dobrih poslov je med Arabci priskrbel Ameriki (pri New York Times so hitro zračunali, da jih je za pol manj, kot se hvalisa)? In da je bil nenehno na voljo za pogajanja, če bi se Putin le prikazal v Turčiji? Kaj pa to?!

Ampak to še ni bilo vse – prejšnji četrtek smo tudi izvedeli (Tarča), da se primorski gostinec, tesen prijatelj nekaterih politikov, med drugim ministra za notranje zadeve (kako pripravno!), ukvarja s trgovino z ljudmi. Uvaža Filipince in jih potem (za pet tisočakov) preprodaja drugim gostincem. Delavci živijo v kontejnerjih, poberejo jim dokumente, garajo po 16 ur in so slabo plačani, med drugim tudi za to, ker morajo sami poplačati kupnino zase … klasika pač. Pri tem je bil isti gostinec v državni delegaciji, ki je šla nedavno sklepat na Filipine sporazum o organiziranem posredovanju tamkajšnje delovne sile v Slovenijo. Kot da bi mački zaupali čuvanje mesa. In zakaj smo tako zelo navalili na Filipince? Najbrž tudi zato, ker so katoliki in torej blizu vsaj nekaterim našim navadam. Pa tudi solidno izobraženi so, zato so tudi premagali strah in znali poiskati pomoč.

Zdi se, da svet, bližnji in daljni, čedalje bolj postaja peskovnik za odrasle. Zidajo peščene gradove, polne obljub in priseg, ampak jih potem lahko z enim zamahom, z eno brco, podrejo. Podpisujejo pogodbe, ki se jih ne držijo. Čez noč spreminjajo pravila igre. Ne spoštujejo niti državnega niti mednarodnega prava. Le droben primer, kako hitro se lahko znajdemo v vlogi podrte peščene graščine – nekateri so svoje prihranke (Slovenci smo, kot je znano, šparoven narod) naložili v posamične sklade, da bi nekoč lažje šolali otroke ali poskrbeli za varno starost. Trumpova uvedba carin je povzročila, da so naložbe strmoglavile tudi daleč pod osnovni vložek. Panični vlagatelji niso poslušali poznavalcev in so svoje naložbe z izgubo prodali. Potem Trump nekatere carine ukine in indeksi poskočijo v nekaj urah. Obljubi, da bo ukinil sankcije proti Siriji, in borzni zaslužki spet poskočijo. Seveda od teh blaznih nihanj niso odvisni le prihranki, ampak tudi delovna mesta, plače, sociala, skoraj vse. No, in pesek, iz katerega nekateri spretno zidajo gradove, smo pravzaprav mi, brez pravih graščin, zlatih letal in vseh sort moči. Imamo pa eno lastnost – da se lahko, ko je dovolj hudo, spremenimo v živi pesek, ki pogoltne vse, kar pade nanj. Se nekaterim to že dogaja?

 Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

revija Jana