Organizatorji akcije in dijaki so bili na moč presenečeni nad odzivom. Datume delitve sadik so najavili na več portalih in svoji FB-strani, da bi le prišlo čim več ljudi in bi sadike lahko razdelili, pa jim jih je že po pol ure prvega dne zmanjkalo. Vzgoje sadik so se lotili prvič, z učenjem so dobili dragocene izkušnje za prihodnja leta, ko bo sadik gotovo več, so se opravičevali ljudem, ki so še prihajali, a žal ostali brez njih.
Nesli jih bomo v vrtec
Prav luštno je bilo gledati mamico s tremi otroki, ko so izbirali sadike in jih previdno zlagali v košarico na kolesu, da jih bodo lahko doma skupaj posadili. Jerneja in njena hčerkica Brina pa bosta nekaj sadik nesli v vrtec, sta povedali. Medtem je Miha Maver na vozičku pripeljal še zadnjih nekaj deset sadik, med njimi je bilo največ različnih vrst češnjevih paradižnikov in nekaj paradižnikov vrste volovsko srce, nad katerim je najbolj navdušen. »Odporni so proti najrazličnejšim vremenskim pojavom,« nam je razložil in dodal nekaj zvijač, ki se jih je naučil v letih gojenja paradižnikov. »Sadika volovskega srca nujno potrebuje močno palico, saj zraste zelo visoko in so plodovi težki. Liste je treba rezati do cvetov in odščipniti zalistnike, da rastlina zanje ne porablja prepotrebne energije, ki je sicer namenjena plodovom.«
Jeseni so pripravili semena
Z Nežo Luzar, prav tako vzgojiteljico v dijaškem domu, sta navdušila dijake, da so že jeseni zbrali semena. »Midva z Nežo sva prinesla nekaj svojih, pomočnik ravnatelja Drago Pintarič je prinesel semena stare sorte buč iz Prekmurja, nekaj smo jih dobili z visokih gred dijaškega doma, nekaj jih je prinesel vodja prehrane. Dijake smo naučili, kako se jih pripravi za naslednje leto. Sam semena paradižnika operem sluzi na cedilu, vsako seme pa potem posebej razporedim po krožničku in pustim nekaj dni, da se posuši. Nato jih z nožkom postrgam v kuverto. Semena smo za nekaj mesecev spravili v temen prostor, posadili smo jih po zimskih počitnicah.«
Miha že leta spravlja semena paradižnikov, ki mu najbolje uspejo. Presrečen je, ko je s hišo, kamor se je preselil pred petimi leti, dobil tudi sto kvadratnih metrov vrta. Prej si je pa vedno ustvaril vrtiček na balkonu, še iz študentskih časov. »Češnjev paradižnik in paprike na balkonih vedno dobro uspevajo.« Pri tem je omenil prijatelja, nekdanjega legendarnega ljubljanskega klošarja Taubija, ki si je na balkonu svoje sobe uredil vrtiček, kjer pridela marsikaj, in jim je tudi podaril nekaj svojih sadik, z njimi pa kot režiser sodeluje tudi v gledališki sekciji.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 21, 23. 5. 2023.
