Metod Trobec je v svoji zločinski karieri dosegel neslavni rekord najokrutnejšega morilca takratne Jugoslavije, njegova osamljena kmetija na obronkih Polhograjskih Dolomitov pa je postala zbirališče vsemogočih čudakov in zbirateljev opek ter pečnikov tiste slavne krušne peči. Še 33 let po zločinih lahko Trobčevo domačijo na internetu najdemo med desetimi najizvirnejšimi predlogi za praznovanje noči čarovnic!
Resnična lastnica je resničnostna Špela
Še večje začudenje pa je z nakupom Trobčeve domačije povzročila Špela Sotlar, simpatična turistična delavka, ki se je morda še spominjate iz prve resničnostne Kmetije. Kdo in zakaj bi sploh kupil hišo in posest, na kateri so se dogajale resnične in ne televizijske grozljivke? In kdo in kako sploh lahko živi tam, kjer so v nečloveških mukah umrli ljudje? A Špela ima povsem racionalno razlago.
Pred okoli dvanajstimi leti sta z možem začela iskati kmetijo, saj sta se naveličala življenja v mestu. Nekega dne je Špelo iskanje zaneslo tudi na Babno goro, kjer sta si z nepremičninskim agentom ogledovala parcelo, ki je bila naprodaj. Bila je pomlad in na sosednji parceli, med gozdom in sadovnjakom, na katerem so ravno cvetele jablane, je zagledala tisto kmetijo, pripoveduje. Bila je sicer že na pol ruševina, a takoj ji je bila všeč. Prav takšne si je želela. Agent seveda ni vedel, čigava je, zato se je pozanimala pri najbližjem sosedu. »Joj, pa ne ravno ta kmetija, to je od Trobca,« se spominja njegove reakcije.
Edina kupca na licitaciji
Morda bi si še premislila, če ne bi njen mož ravno istega dne med ogledi z druge strani doline zagledal prav te kmetije. Odločitev je padla in brez težav sta jo odkupila od Trobčevega odvetnika, ki je imel zaradi neplačanih odvetniških stroškov na njej plombo. Bila sta edina kupca na licitaciji. Metod Trobec pa je sodno ugovarjal prodaji. »Kot da je mislil, da bo še kdaj prišel iz zapora in rabil tisto hišo. Tega, da bi enkrat prišel iz zapora, sem se tudi najbolj bala,« pripoveduje Špela in še, da ji je precej odleglo, ko se je leta 2006 obesil.
Več v Jani št. 5, 1. 2. 2011
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si, foto: MITJA LIČAR
