Inženir gradbeništva seveda ni načrtoval, da se bo lotil zahtevne poti učenja zdravilstva, pravzaprav ga je na to pot potisnilo življenje samo. »Od otroštva sem imel močan dermatitis (izpuščaji, srbenje, koža je bila odprta centimeter globoko, ranjena). Najprej je bila prizadeta samo koža, nato sem dobil alergijo na cvetni prah, astmo, no, na koncu sem imel še črevesne težave, natančneje kronovo bolezen (kronična vnetna črevesna bolezen).« Ko je še živel v Nemčiji, seveda ni vedel, da mu bo pozneje pomagala bioresonanca in da se bo preselil v Slovenijo. Zdaj že sedem let uspešno in z veliko znanja pomaga tudi tistim, ki jim uradna medicina ne more.
Zdravje z bioresonanco. Svoje zdravstvene težave je Dominik, takrat še skupaj s starši, poskušal rešiti na začetku. »Oče je bil zdravnik, profesor na univerzi, na voljo smo imeli vse možnosti, ki jih ponuja klasično zdravljenje. Za rešitev težav s kožo sem uporabljal kreme, za astmo spreje, toda izboljšanja ni bilo.« Ker klasična medicina ni znala pomagati, je poiskal alternativno pomoč, pravzaprav ga je tja usmerila žena, sicer Slovenka in tudi gradbenica, s katero sta se srečala na Nizozemskem. »To, da sem poiskal pomoč z bioresonanco, je bilo naključje: takrat sem živel v Sloveniji in delal diplomsko nalogo. Stanje se je poslabšalo, zato sem ga poskusil izboljšati z akupunkturo in kopelmi. To me je pripeljalo od zdravnika, ki mi sicer ni mogel pomagati, do terapevtke z bioresonanco.« Končno je našla vzroke bolezni – več alergij. »V telesu imamo lahko štiri vrste alergij, z navadnim laboratorijskim testom se da testirati le eno. Z bioresonanco odkrijemo več; sam sem bil alergičen na jajca, gluten, mleko, plesen, nekatere glivice, okoljske strupe, težke kovine, predvsem živo srebro. Določenih stvari ni bilo mogoče takoj spremeniti: če si alergičen na plesen, je treba zamenjati stanovanje – med pisanjem diplome sem živel v plesnivem stanovanju, kar je v Sloveniji zelo pogosto.«
Začel je z bioresonančno terapijo, bilo je nekaj uspeha, a ker sta z ženo zaradi službe odšla v Nemčijo, je trajalo zdravljenje premalo časa. Bioresonančna terapevtka mu je svetovala zdravnika v Nemčiji, ki si je prav tako z bioresonanco pozdravil močan dermatitis. No, ta zdravnik mu je pomagal tako zelo, da se je odločil svoje univerzitetno znanje vreči skorajda v koš in se lotil izobraževanja iz alternativnega zdravljenja.
Učenje za življenje. Na srečo so stvari v Nemčiji bolje organizirane kot pa pri nas, zato se je Dominik najprej lotil triletnega študija zdravilstva, nato pa opravil izpit, ki je pogoj za delo iz alternativne medicine. »To je bil študij klasične medicine (anatomija, fiziologija, patologija …) zato, da lahko pacienta, ki pride po pomoč, pravilno diagnosticiraš. Učili se nismo ničesar o alternativni medicini, izbira metod, s katerimi zdravilec dela, je prepuščena njemu.« Specializiral se je za bioresonanco in imel v Nemčiji ordinacijo pet let, nato pa sta se z ženo preselila v Slovenijo, ker »je življenje tukaj mirnejše, bolj balkansko (smeh). Lepše je, ker je bolj toplo, tudi mentaliteta je takšna, da se malo manj dela.«
V dvanajstih letih, kar se ukvarja z zdravilstvom, se je naučil tudi dobro opazovati. Ko pride človek po pomoč k Dominiku, ta zazna vse, kar mu je v pomoč pri diagnozi: kako človek hodi, kako je videti, starost, vedno pogleda tudi zobe, oči in nohte. »Čim več informacij zberem med pogovorom, že na tej osnovi sestavljam sliko zdravstvenega stanja. K meni prihajajo ljudje z zelo različnimi kroničnimi težavami (črevesnimi, avtoimunskimi, alergijami, depresijami ...). Pridejo tudi ljudje z rakavimi obolenji: tiste, ki so v resni fazi bolezni, ponavadi pošljem k zdravnikom v Nemčijo, ker smo v Sloveniji zelo omejeni: kot zdravilec ne smem vzeti krvi ali injicirati, ne morem resno delati v tej smeri.« Torej ni dovolj, da človek samo spremeni svoje misli in ozdravi? »To lahko deluje, lahko tudi ne, odvisno od vzrokov: če ležijo vzroki v psihičnem delu, ja, če je težava v kemiji, če si zastrupljen, se tega ne da popraviti z mislimi.«
Zastrupitve – zakisanost telesa in težke kovine. K Dominiku prihajajo mnogi, ki so se zastrupili z različnimi snovmi. »Ena vrsta strupov so kisline pri zakisanosti telesa; ob tovrstnih težavah ljudje na prvem pregledu dobijo indikatorje za merjenje pH, da si izmerijo vsebnost kislin. Znaki zakisanosti so zelo različni, kajti zakisanost pomeni, da telesu primanjkuje mineralov, zaradi tega pa slabše deluje: lahko je koža v slabšem stanju, ponoči se precej potimo in slabše spimo, lahko se pojavi astma, različne bolečine (tkivo se bolj krči, kadar je kislo). Ob razkisanju izginejo bolečine v hrbtenici.« Za razkisanje je treba uživati hrano, ki vsebuje veliko mineralov: ne smemo jesti moke in sladkorja, sladkih pijač, lahko pa jemo več stročnic, leče, prosa, vso zelenjavo in nekatero sadje. »A zakisanost je le en del terapije, pravzaprav jo je najlaže odpraviti z discipliniranim prehranjevanjem in ozaveščenostjo.«
Več v Jani št. 6
Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPNČIČ