V Dalmaciji, kamor hodi na počitnice tudi precej Slovencev, naj bi zabeležili vsako leto od tri do sedem ugrizov črne vdove. Letos po poročanju hrvaških medijev se to še ni zgodilo, čeprav so sredi julija v zadrsko bolnišnico sprejeli na zdravljenje domačinko, ki naj bi bližnje srečanje s črno vdovo doživela v svojem vinogradu. V Sloveniji črne vdove ni, sicer pa jo lahko domov prinesete z dopusta, skrito med opremo za kampiranje.
»Doktor, videli smo črno vdovo. Imate protistrup?« sprašujejo panični domačini in turisti v zadnjih tednih v zadrski bolnišnici. Po poročanju hrvaških medijev so bili doslej le lažni alarmi, saj se je tudi pri 52-letni ženski iz kraja Rudovina, ki so jo sredi julija sprejeli v zadrsko bolnišnico zaradi suma, da jo je ugriznila črna vdova, izkazalo, da ni bila žrtev tega strupenega pajka, ki je sicer lahko zelo nevaren, še posebej za kronične bolnike, starejše ljudi in otroke. V zadrski bolnišnici pravijo, da so pred tem tudi pri nekem otroku z otoka Pag sumili, da ga je napadla črna vdova, a je bil na srečo preplah odveč.
V Sloveniji jih ni. Črno vdovo vrste Latrodectus tredecimguttatus nam najbliže najdemo v hrvaški Istri, nam je povedal Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. »Mislim, da so črno vdovo najbliže našli nekje pri Dragonji, sicer na hrvaški strani. Kateri faktorji natančno vplivajo na razširjenost črne vdove, ni znano, je pa očitno severna meja njihove razširjenosti hrvaška Istra. Seveda ni izključeno, da se bo ta meja z globalnim segrevanjem pomaknila višje, vendar doslej črne vdove pri nas še niso našli,« je še pojasnil. Črne vdove, ki živijo v naši bližini, so velike do dva centimetra, njihov zadek je mesnat in posejan z rdečimi pikami. Pletejo na videz neurejene mreže blizu tal, običajno v grmovju, lahko tudi v okolici človeških bivališč, denimo pod ograjami. Svojih mrež ne zapustijo in so dokaj plašne, zato človeka ugriznejo zgolj v obrambi ob njegovem poseganju v njihovo mrežo. »Črne vdove so pajki z ekstremnim spolnim velikostnim dimorfizmom, samci so veliko manjši od samic, tudi premajhni, da bi ob ugrizu predrli človeško kožo.«
Ugriznejo le samice. Pri črni vdovi gre za živčni strup. Ta prizadene delovanje živčevja, posledice pa so dokaj kompleksne, nam je povedal dr. Damjan Grenc iz Centra za zastrupitve UKC Ljubljana. »Prvih nekaj minut po ugrizu običajno ni večjih težav. Na mestu ugriza se lahko pojavi rdečina, zaradi učinka na avtonomno živčevje pride do piloerekcije, to pomeni, da se dlake postavijo pokonci, na koži se pojavi lokalno znojenje.« Ko strup napreduje po telesu, se pojavi rdečica v obliki plamena, ki se širi. Če pajek ugrizne človeka v roko, se rdečica širi proti pazduhi, bolnik je nemiren in razdražljiv, bolečina postane res huda. Vsi znaki se pojavijo že po desetih minutah oziroma najkasneje v eni uri. V ljubljanskem UKC v zadnjih petnajstih letih niso imeli nobenega ugriza črne vdove, dr. Grenc pa nam je tudi povedal, da v njihovem centru za zastrupitve antiseruma nimajo na zalogi, saj je njegov rok uporabe omejen.
