Bodo v Angliji prihodnjem parlamentarnem mandatu ženske sestavljale kar pol vlade v senci?

Med nedavno konferenco laburistične stranke so oznanili novega vodjo, izbranega izmed petih kandidatov. V presenetljivem fotofinišu med bratoma Milliband, »centrističnim« Davidom  in »rdečim« Edom, je tesno zmagal Ed. Že naslednji dan so ga udeleženke konference povabile na sestanek, da ga opomnijo na predvolilno obljubo. Da  bodo ob njegovi morebitni zmagi pol sedežev v opozicijskem kabinetu zasedale ženske. 
Tudi če namerava obljubo uresničiti, mu morda ne bo uspelo, saj v nasprotju s konservativci pri laburistih sestava vlade (in vlade v senci) ni v rokah vodje. Laburistični poslanci med kandidati, tudi laburističnimi poslanci, izberejo 19-članski kabinet (v senci). Tokrat bo v njem vsaj šest žensk,  kot so pred kratkim sklenili v stranki.  Kako bo Milliband kot vodja razdelil resorje, pa bo jasno 9. oktobra, tik pred začetkom nove parlamentarne sezone.
Millibandova predvolilna obljuba je v stranki spet razvnela debato o enakosti med spoloma in zastopanosti žensk v politiki. Harriet Harman, ki je vodila vlado v senci med izbiranjem novega vodje laburistov, je skrbno izbirala besede v odgovor Guardianovemu novinarju. »To je borba, ki se krepi, ni pa še končana, napredek je že, da je zdaj v parlamentu 22 odstotkov žensk, ne le 3 odstotke kot takrat, ko sem postala članica parlamenta v obdobju premierke Margaret Thacher.«
Harmanova je pojasnila, kako več žensk v parlamentu vpliva na politično odločanje, saj vnašajo ženske še druga področja kot »moško« politiko. Parlamentarke skrbi  nasilje v družini, skrb za starejše, uravnoteženost med delovnim in prostim časom. Harmanova  je kot mlada poslanka pozvala premierko Thacherjevo, naj omogoči  možnost dodatnega varstva med šolskimi počitnicami. Ker imajo starši manj počitnic kot šolarji, je med počitnicami več kriminala in nesreč, kjer so udeleženi otroci. Izžvižgali so jo ne le poslanci nasprotne stranke, ampak tudi  lastne, češ da se oddaljuje od političnih tem.
Danes je vprašanje, kako politika prizadene ženske, spet pereče.  Po analizi Yvonne Cooper, ene od kandidatk za finančnega ministra(ico),  nova koalicijska vlada najbolj udarja po ženskah, čeprav zaslužijo Britanke precej manj od  moških.  Vlada je iz proračuna  porezala osem milijard funtov, od tega šest s področij, ki najbolj zadevajo ženske:  varstvo otrok, fleksibilen delovni čas, enakost med spoloma,  celo zakonodaja.  Obtoženci zaradi posilstva bodo še bolj zaščiteni, čeprav so žrtve v veliki večini ženske. »Napredek ni avtomatičen,« pravi  Cooperjeva, »razvoj se lahko obrne v nasprotno smer.« 
Za vzor velja Švica, kjer je v zdajšnji vladi več žensk kot moških, čeprav so Švicarke dobile volilno pravico šele leta 1971 (!).  Novo smer pa vodi Španija, kjer je bilo v prejšnji vladi  premierja Joseja Luisa Rodriguesa Zapatera 8 moških in 8 žensk (plus premier),  v sedanji pa je 9 žensk in 8 moških, vključno s podpremierko,  ministrico za finance in obrambno ministrico (ki je med mandatom rodila). Po splošnem mnenju se ženski vpliv na politiko odraža v legalizaciji splava in  preprostejši ločitvi, kot tudi v boju proti nasilju v družini, ki ga je Španija izbrala za eno osrednjih tem svojega predsedovanja Evropski uniji.
Tudi  ameriška politika se feminizira, le da kaže trend v drugo smer. Izstopajo  premožne, fotogenične,  fanatično desničarske  populistke. Komentar nekega novinarja: »Ni hujšega od jeznih žensk.«

 

Piše: Jana Valenčič                               Jana št. 40, 5.10.2010