Pokojni slovenski predsednik Janez Drnovšek je pred tremi leti na inavguraciji bolivijskega predsednika Eva Moralesa v Slovenijo povabil tamkajšnje svečenike, da obiščejo naše svete kraje in pripomorejo k njihovi oživitvi. Marko Pogačnik, umetnik iz Šempasa, ki je tako doma kot po svetu poznan kot zdravitelj zemlje, jim je prvi dan razkazal Bled z njegovo najpomembnejšo točko »srčnim središčem« za Festivalno dvorano. Nad močno energijo te točke so bili svečeniki tako osupli, da so se ob koncu svojega obiska vrnili tja.

Ker smo želeli kaj več izvedeti o svetih krajih, ki so jih obiskali svečeniki, smo z Markom Pogačnikom tudi mi obiskali Bled, Ajdovski gradec in Bohinj. Tri zanj in za slovenski prostor najpomembnejše svete točke ob vznožju Triglava.

Sveti, ker svetijo!
»Iz izkušenj prvobitnih kultur po svetu vemo, da so na Zemlji kraji, ki so pomembni za zanjo kot celoto, so kot nekakšni njeni organi,« je začel Pogačnik. Stare kulture so takšne kraje častile, skrbele zanje in jih obiskovale z romanji. »Z romanji in rituali je človek vzpostavljal stik z bistvom svoje dežele. Tudi v Sloveniji imamo kraje, kjer se pretaka energija med vesoljem in Zemljo, zaradi tega svetijo in jim pravimo sveti kraji. To lahko občutimo. Če recimo pridemo na Bled in pozabimo, da je to veliko turistično središče, nas kraj vedno znova pozitivno pretrese.« Takšni kraji so po vsej deželi, a sčasoma smo izgubili znanje in zavedanje o njih. »Tak primer je območje Ljubljanskega gradu. Hrib ima tri vrhove, tri žarišča, tako kot Triglav. Na gradu so našli žrtvenike boginji Equrni, za katero domnevamo, da je bila prvotna staroselska boginja tega kraja, preden so jo Rimljani poromanili. Ljudje so se prihajali na grad posvečat temu božanstvu.« Sicer pa so na svetih krajih pogosto romarske cerkve. »Na Blejskem otoku je bila nekoč osrednja romarska cerkev, dokler te vloge niso prevzele Brezje.«

Več v tiskani izdaji Jane, 7. junija 2009, št. 27