»Navadno mi zvečer ni prijetno sesti v taksi, ki ga vozi moški. Zato sem se zadnjič, po pozno končani prireditvi, spomnila, da obstaja rožnati taksi, namenjen damam in otrokom, pa sem jih poklicala. Vozila ga je ženska in prav prijetno je bilo,« mi je povedala kolegica. Po vzoru svetovnih prestolnic (London, Moskva, Dubaj, Bejrut) tudi v Ljubljani že skoraj leto dni vozita dva rožnata taksija, namenjena, tako kot v večini prestolnic, predvsem zaščiti žensk in otrok. Slabo izkušnjo s taksistom v Londonu ima tudi Slava C. Sobočan, direktorica podjetja, v okviru katerega vozita rožnata taksija. »Kar odpeljal me je nekam na podeželje, sploh mi ni hotel ustaviti avtomobila, na koncu sva se pogovarjala s solzivcem. Od takrat tam vedno uporabljam ženski taksi,« je razložila, od kod ideja, da nekaj takega napravijo tudi v Ljubljani. Prej je delala v popolnoma drugih vodah, potem pa sta se z nekdanjim partnerjem, ki mu je bilo to delo blizu, odločila, da trem zelenim taksijem, ki vozijo pod blagovno znamko Taxi dama in potepuh, dodajo še dva rožnata, imenovana Taxi dama. Čeprav je bila zamisel dobra, nista bila povsem prepričana, ali se bo prijela. »On je predvsem predvidel težave s kadrom, kajti rožnate taksije vozijo samo ženske, in imel je prav.« Tudi zato, ker Slava Sobočan s kandidatkami ni tako zelo hitro zadovoljna. Biti morajo namreč inteligentne, simpatične, urejene in vsaj pasivno morajo govoriti en tuji jezik, da se lahko sporazumevajo s strankami. Poleg tega morajo opraviti še turistični izpit, ki ga od voznikov taksijev zahteva Mestna občina Ljubljana. Zdi se ji, da bodo le takšne voznice pri njihovih strankah vzbudile pomembno zaupanje. Sledilna naprava v avtomobilih še dodatno poskrbi za varnost potnikov in voznic. Zdaj imajo tri voznice, včasih pa za volan sede tudi sama Sobočanova, saj pravi, da je delo zanimivo, pa še sprošča jo. »Tako spoznam veliko ljudi, njihove zgodbe, tudi različne kulture. Taksisti se moramo znati pogovarjati in tudi dobro poslušati.«
Kljub začetnim pomislekom je rožnati taksi zaživel. Imajo že precej stalnih strank. Kličejo jih očetje, da peljejo njihove hčere, vozijo se po otroke v šolo, jih odpeljejo na interesne dejavnosti, rade jih imajo starejše dame, ki njihove taksistke pohvalijo, da so prijazne in ustrežljive; njihove pogoste potnice so študentke, tudi zato, ker so njihove taksi usluge poceni – za kilometer vožnje vam bodo zaračunali 70 centov. »Zato smo zelo zanimivi tudi za upokojenke.« Redno jih kličejo iz Centra za boj proti trgovini z ljudmi – Ključ, menili pa so, da se bodo zanje verjetno zanimali tudi materinski domovi, pa jih za zdaj še niso poklicali. »Zadnjič nam je neka gospa celo zaupala ključe stanovanja, da smo jih potem prepeljali k njenemu možu. Malo verjetno je, da bi kaj takega zaupali kakšni drugi taksi službi, in tudi zato smo pri izbiranju kadra tako previdni,« pojasnjuje Sobočanova.
Okvirček: Rožnate taksije Pink Ladies Cabs sta v Londonu pred petimi leti najprej ustanovili dve materi, zaskrbljeni zaradi varnosti svojih mladoletnih hčera (njihovemu vzoru so sledili tudi v drugih prestolnicah). Ženske so bile v Londonu namreč pogosto žrtve lažnih taksistov. Družba je v slabem letu dni doživela izjemen uspeh. Voznice so oblečene v uniformo roza barve. Da potnice ne bi čakale na prostem, jih roza taksi pred svojim prihodom obvesti s SMS. Preden taksistka odpelje, počaka, da njena stranka vstopi v poslopje, v katero je bila namenjena. Zaradi svoje varnosti ne sprejemajo denarja v gotovini, temveč je treba vožnjo plačati po svetovnem spletu. No, pri nas vendarle sprejemajo tudi gotovino, Slovenija je kljub vsemu malce varnejša država.