Ali drugače povedano – sadje je nepogrešljiva sestavina zdrave prehrane,  ko pa želimo shujšati, ga moramo jesti zelo premišljeno in previdno. Mit o učinkovitih sadnih dietah je očitno velika zmota in hkrati razlog, da je marsikdo med hujšanjem vrgel puško v koruzo. Krivec je sadni sladkor, pojasnjuje mag. Marjetka Škorja iz Kliničnega centra v Ljubljani, zato je treba količino sadja med hujšanjem pametno omejiti in izbirati sadje z manj fruktoze. Zakaj se torej zaradi sadja lahko redimo?    
 

»Naša telesna teža je odvisna od energije, ki jo dobimo s hrano, in energije, ki jo porabimo. Največ energije iz hrane gre za osnovno delovanje organizma in manj za telesno dejavnost, zato samo z več gibanja ne bomo shujšali. Pri tem se namreč porabi manj energije, kot si predstavljamo. Uspešno hujšamo le z manjšo količino izbrane hrane in sočasno s povečano telesno dejavnostjo,« pravi mag. Marjetka Škorja, vodja Programsko-dietetskega oddelka v Službi bolniške prehrane in dietoterapije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Dodaja še, da je zato zelo pomemben izbor in količina živil med hujšanjem. Pri tem je na dietni shujševalni jedilnik treba premišljeno uvrščati tudi sadje.  

Obtoženi sladkor

Surovo, nepredelano sadje sodi med ogljikohidratna živila. »Sadju zaradi sestave pripisujemo velik prehranski pomen v okviru zdrave, varovalne prehrane. V sadju najdemo enostavne ogljikove hidrate ali monosaharide, torej enostavne sladkorje. Mednje sodijo glukoza – grozdni sladkor, fruktoza – sadni sladkor, manoza in galaktoza. Med ogljikovimi hidrati so ti najhitreje prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo pa tudi hiter porast sladkorja v krvi,« razlaga sogovornica. Presežek ogljikovih hidratov pa se s pomočjo povečanega inzulina v krvi kopiči kot maščoba v telesu, kar je že znano. Redita seveda tudi navaden namizni sladkor pa tudi mlečni sladkor. 

Več v Jani, št. 41, 13.10.2009