Iztok Dimc

Pred prazniki nas bombardirajo s katalogi otroških igrač in otroci se v preobilju težko odločijo, kaj bi pravzaprav radi za božično darilo. Da bi se temu izognili, lahko otroke spodbudimo, da sami izdelajo darila za svoje prijatelje. Tokrat smo jih v Lončarskem ateljeju Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani izdelovali iz gline.

Ropotulja

Ropotuljice so sicer mišljene kot igrače za dojenčke, a ropotulje iz gline so lahko tudi zabavno glasbilo. Njihova izdelava se začne z izdelavo dveh glinenih kep, ki ju nato previdno izdolbemo s pritiskanjem prstov, da nastanejo sklede. Nato iz gline zvaljamo majhne kroglice, ki jih zavijemo v časopisni papir, da se ne sprijemajo. »Med žganjem časopisni papir zgori. Zvok ropotanja je odvisen tako od velikosti ropotulje kot od velikosti kroglic – čim manjše so, tem bolj prefinjen zvok imajo. Zvok je odvisen tudi od tipa gline in temperature žganja. V ropotuljo damo približno deset kroglic, lahko tudi več,« je razložila Jasmina. Nato obe polovici krogel spojimo, in sicer tako, da jih z zobotrebcem na robu nagrbančimo, namažemo z lepilom in spojimo. »Lepilo ni nič drugega kot glina, razredčena z vodo. V ateljeju uporabljamo to, kar ostane na vretenu, sicer si lepilo zmešajte z drobljenem gline v vodo,« je predlagala Jasmina. Spojeno kroglo utrdimo še z glineno kačo, ki jo prilepimo na spoj. Zdaj je na vrsti okraševanje: na ropotulji lahko oblikujemo ornamente, lahko jo spremenimo v žival, v obraz, lahko jo pobarvamo. Lahko jo pustimo okroglo ali pa dodamo držalo. Tudi držalo prilepimo tako, da nabrazdamo površino stika in ga zlepimo z lepilom. Ko je ropotulja dokončana, v kroglo zvrtamo najmanj eno luknjo. »V nasprotnem primeru bo ropotulja med žganjem zaradi vročega zraka v notranjosti razpadla oziroma bo eksplodirala zaradi širjenja plinov pri visokih temperaturah,« je opozorila Jasmina. Tudi ropotuljo posušimo in žgemo. Če želimo, jo zatem lahko glaziramo.

Več v Zarji št. 49, 6.12.2016