Aronija izvira iz Severne Amerike, gojili in uporabljali so jo že Indijanci. Za gojenje je nezahtevna rastlina, saj je odporna proti mrazu, vročini, boleznim in škodljivcem. Najbolj ji ugajata senčna do polsenčna lega. Rastlina zacveti v maju, jagode pa dozorijo v avgustu. Najprej so rdeče, postopoma pa pridobivajo črno barvo. Veje, stare do dva do šest let, veljajo za najbolj plodne. Aronija je prava zakladnica zdravilnih snovi, saj vsebuje veliko biofenolov, taninov, flavonoidov, antocianinov, karotenov, vitaminov A, C, P, B in E, mineralov (kalij, kalcij, železo, mangan, molbiden, jod, fosfor) in pektina, zato ne preseneča, da ima pozitivne učinke na človeško telo. Med njenimi blagodejnimi učinki se največkrat omenjajo zdravljenje ožilja, uravnavanje krvnega tlaka in sladkorja, odpravljala naj bi želodčne težave, preprečevala nastanek arterioskleroze, blažila migrene, varovalno vplivala na črevesje, pomagala proti slabokrvnosti, dvigovala imunsko sposobnost organizma, vplivala na izboljšanje vida in spomina, povečala prožnost kože, upočasnjevala procese staranja, pomagala pri okužbah sečil, ima pa tudi zmožnost absorpcije prostih radikalov in odstranjuje težke kovine iz telesa.
Kaj pa je to?!
Čeprav je aronija že kar dobro poznana, mnogi še vedno ne vedo, kaj je to. Branko Lavrenčič iz Lokavca pri Ajdovščini, ki ima posajenih 5.000 sadik te rastline, pravi: »Ugotavljam, da veliko Slovencev aronije sploh ne pozna, prav tako se velikokrat ne zavedajo njenih blagodejnih učinkov. Ko svoje izdelke ponujam na tržnici v Ajdovščini, me velikokrat vprašajo, ali so iz borovnic oziroma bezgovih jagod.« Plodove aronije nekateri težko uživajo sveže zaradi trpkega okusa, trpkost pa lahko omilimo s sušenjem, zmrzovanjem in kuhanjem. Suhe plodove lahko uporabimo za čaj ali sladice. Poleg tega velja opozoriti, da stoodstotni sok aronije uživamo v omejenih količinah. Priporočljivo je uživanje dvakrat na dan po 0,3 decilitra oziroma 0,5 decilitra, ko se telo že nekoliko privadi nanj. Bolje je tudi, da ga ne pijemo na tešče oziroma na prazen želodec. V tem primeru namreč lahko pride celo do slabosti in bruhanja.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 3. september 2024.
