Mojca je pred kratkim končala šolanje in se je prvič zaposlila. Pred tem pa je morala na zdravniški pregled, na katerem so ugotovili, da ima povišane jetrne encime. Prestrašila se je, da ima katero od hudih jetrnih bolezni ali da se je okužila z enim od virusov hepatitisa. Pokazalo se je, da je bil strah odveč, da ni bilo nič narobe. Lahko pa bi bilo.

Zdravniki so na povečano vsebnost jetrnih encimov v krvi zelo pozorni, pa čeprav gre za minimalno povečanje. Najmanj, kar lahko storijo, je, da teste čez čas ponovijo. Dostikrat se uganka že takrat razplete. Redkeje, a vendar, pa se šele začne dobro zapletati. Pri Mojci se je na srečo pokazalo, da so povišani jetrni encimi posledica intenzivnega ukvarjanja s športom dan pred preiskavo.

Kaj sta encima ALT in AST? Jetrni encimi so beljakovine v jetrnih celicah in imajo različne funkcije. Pomagajo pri presnavljanju in ga pospešujejo, če je to potrebno. Če so jetrni encimi povišani, je to lahko znak vnetja ali pa poškodbe jetrnih celic. Zaradi poškodbe namreč te celice v krvi spuščajo encime v večjih količinah kot sicer. Pomembna sta zlasti dva encima: alanin aminotransferaza (ALT) in aspartat aminotransferaza (AST). Encim ALT najdemo večinoma v jetrih, encim AST pa lahko najdemo v različnih tkivih po telesu: v srcu, mišicah, ledvicah, tudi v možganih. Vsebnost encima AST v krvi naraste, če ima bolnik srčni napad, na primer. Ali pa, če so težave v mišicah. To pa pomeni, da povišana vsebnost tega encima ne pomeni nujno poškodbe jeter.

Kakšne so mejne vrednosti? V krvi oziroma v serumu imamo normalno malo teh encimov. Tako imenovane mejne vrednosti so za ALT 0,60 enote v litru seruma, za AST pa 0,70 enote v litru seruma. Kot rečeno, če so poškodovane jetrne celice (poškodbe prizadenejo celične membrane), se začne več encima sproščati v kri. Zdravniki pri tem gledajo na več pomembnih podatkov: kateri od encimov je bolj (in za koliko) povečan, v kakšnem razmerju sta povečana encima in tudi ali sta povečana oba enako. Ti podatki namreč dajo dodatno informacijo, na kaj mora biti zdravnik pozoren. Za blago povečanje encimov veljajo do petkrat povišane vrednosti, za srednje od pet- do 15-krat in za visoko povišanje nad 15-krat povišane od zgoraj omenjenih mejnih vrednosti. Če ima bolnik v serumu več encima ALT, je mogoče, da ima kronični hepatitis C ali B, alkoholno jetrno bolezen, alkoholno steatozo (zamaščanost jeter), lahko pa tudi, da se je preveč fizično naprezal, da jemlje nekatera zdravila ali celo da je zaužil strup oziroma da ima celiakijo.

Vzrok je lahko telovadba! Pri skoraj vseh jetrnih boleznih sta navadno povišana oba encima hkrati, le pri kroničnih in akutnih virusnih hepatitisih je navadno ALT večji. Če pa je AST več kot dvakrat višji od ALT, je največja verjetnost, da gre za alkoholni hepatitis – skratka, te vrednosti že precej nakažejo, za katero bolezen gre. Za večino je verjetno pomembno, da so encimi pri poškodbi mišic (zaradi telovadbe, večjega telesnega napora, na primer če gremo ob koncu tedna v gore, pa tega nismo navajeni) le minimalno povečani, pri resni krvni bolezni (hemolizi) pa je lahko vrednost encima AST več kot 15-krat povečana.

Vpliv zdravil. Zanimivo je, da lahko na povečane vrednosti jetrnih encimov vplivajo tudi nekatera zdravila. To velja za skupino zdravil proti bolečinam (paracetamol, acetaminofen, nesteroidna protivnetna zdravila, kot so diklofenak, ketoprofen, iboprofen, naproksen), krčem, za nekatere antibiotike, zdravila za zniževanje holesterola, poleg tega pa tudi za nekatera zelišča, ki so jih nekoč radi uživali predvsem starejši ljudje, danes pa po njih posega tudi mnogo mlajših (črni oziroma pravi čaj, encijan in navadni vrednik, zelišče, ki so ga uporabljali za zdravljenje protina ali pa kar kot univerzalno zdravilo).

Če jetrni testi pri splošnem pregledu pokažejo le malo povišane vrednosti, je mogoče tudi, da je nastala napaka. Vsekakor bo zdravnik najprej predpisal ponovno testiranje. Šele če so tudi drugič jetrni encimi povišani, se bo odločil za druge preiskave. Ena najosnovnejših je ultrazvočna preiskava trebuha.

Naravna zdravila. Za pomoč pri obnavljanju jeter je med zeliščarji priljubljen pegasti badelj, ki ga pri nas dobimo v obliki kapsul ali čaja. Za hepatitis nekateri zdravilci priporočajo pitje soka sladkornega trsa (sugarcane) ali pa praška iz glukoze. Ljudsko izročilo priporoča pitje vode, v kateri so se kuhala ječmenova semena. Ječmen namočimo v vodo in ga skuhamo. Popiti je treba tri kozarce te vode na dan. Pri cirozi pa zeliščarji priporočajo vsako jutro čajno žlico svežega limoninega soka in čajno žlico čebulnega soka, ki ju spijemo zmešana. To naj bi ponavljali vsak dan dva meseca. Seveda je treba poudariti, da je treba zraven jemati zdravila, kakor jih predpišejo zdravniki. Zelišča namreč zdravljenja ne nadomeščajo.
Številni zdravilci svetujejo tudi dieto. Prvo pravilo je, da bolnik z jetrno boleznijo ne bi smel popiti nič alkohola. Izogibal naj bi se tudi mastnim jedem, vsej hrani, ki je ocvrta, jedel naj bi kuhano ali pečeno hrano, in sicer več zelenjave in sadja, maščob pa skoraj nič. Ker jetra potrebujejo veliko energije, ko se obnavljajo, je treba jesti dovolj ogljikovih hidratov, predvsem pa počivati in si privoščiti dovolj trdnega spanca.