»Da ste prepoznali moje delo, si štejem v veliko čast. Delovanje na področju konoplje namreč ni nagrajujoče, v naših medijih se konoplja najpogosteje znajde v negativnem smislu,« pove mikrobiologinja doc. dr. Tanja Bagar, soustanoviteljica in direktorica mednarodnega inštituta za kanabinoide ICANNA. Konoplja, pove, jo je poklicala pred dobrimi desetimi leti. »Ko sem na lastne oči videla, kako so na otroke učinkovale CBD-kapljice, ni bilo več poti nazaj. Videti otroka, ki je prvič v življenju preživel dan brez epileptičnega napada, avtističnega otroka, ki je prvič navezal očesni stik s starši, prvič spregovoril, je bil zame poriv, da začnem raziskovati to starodavno rastlino.«
Premikanje po mišjih korakih
»Čeprav sem s sodelavci inštituta v zadnjih desetih letih namenila zelo veliko energije, truda in znanja, imam občutek, da se naše delo nikjer ne pozna. Medtem ko so se po svetu začele stvari premikati v smer dekriminalizacije in legalizacije, pri nas bijemo bitke na hrbtih najranljivejših bolnikov. Na žalost na napačnih prepričanjih o konoplji temeljijo tudi naši zakoni.« Veliko solza, pove Tanja, je pretočila v teh desetih letih. Tako zaradi nemoči in ob porazih z brezsrčnimi birokrati kot tudi zaradi ganjenosti in sreče, ko so ji bolniki pripovedovali, kako zelo se jim je izboljšalo življenje. »Ganljivo je poslušati ljudi, ki pripovedujejo, da po več letih nespečnosti spet spijo, da jih nič več ne boli, da se jim zdravstveno stanje izboljšuje. Sanjam o dnevu, ko bodo kanabinoidi tudi v Sloveniji postali del medicinske prakse. Veliko dobrega bi lahko naredili in preprečili veliko trpljenja. V Izraelu, denimo, konopljo že več kot 40 let uporabljajo v medicinske namene. Začeli so s starostniki – poleg spanja se jim je izboljšal apetit, bili so manj nemirni. Pripravki so vplivali celo na dementne. Ljudje, ki niso več prepoznavali svojcev, so se spet spomnili svojih in njihovih imen. Upanje, da bo tudi pri nas počasi šlo na bolje, mi daje Nemčija, kjer lahko dobijo bolniki na recept že razne pripravke iz konoplje, od smole, cvetov do tinktur.« Čez nekaj let, pove Tanja, bodo v Nemčiji konopljo kot rastlino popolnoma legalizirali.
Sodelovanje z zdravniki
Kljub preprekam pa so se nekateri zdravniki tudi pri nas že odločili, da se podajo na to področje zdravljenja. »V ICANNI sodeluje 15 ljudi, pet od njih je zdravnikov z različnih področij.« Tanja redno sodeluje tudi z dr. Martinom Pinsgerjem, ustanoviteljem klinike za zdravljenje bolečine iz Avstrije. »Največ konopljinih pripravkov se uporablja prav za blažitev kroničnih bolečin. Izkazalo se je, da v nasprotju z opiati, ki povzročajo odvisnost, bolečin pa pogosto ne odpravijo, kanabinoidi zmanjšajo občutljivost receptorjev za bolečino.« Zelo obetavne, pove Tanja, so tudi klinične raziskave na področju kroničnih vnetnih bolezni, kot so revmatična obolenja, Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. »Na tem področju uspešno sodelujemo z dr. Željkom Perdijo, pulmologom in gastroenterologom.« Zelo dobre rezultate beležijo tudi pri zdravljenju epilepsije, onkologije in paliative. »Kanabinoidi zelo dobro učinkujejo tudi pri obvladovanju stresa, izgorelosti in posttravmatski stresni motnji. O učinkovanju CBD pri izgorelosti je ena od mojih študentk naredila magistrsko nalogo. Dokazala je, da CBD dobro učinkuje ne samo na počutje, temveč tudi na delovanje nadledvične žleze.« Na področju pediatrije, pove Tanja, pa sta se kot prva v Sloveniji zdravljenja trdovratne epilepsije s pomočjo kanabinoidov lotila doktor medicinskih znanosti David Neubauer, specialist pediatrije in nevrologije, ter pediatrinja in nevrologinja Mirjana Perkovič Benedik. Sodelovanje z zdravniki in urejen dostop bolnikov do preverjenih izdelkov bosta preprečila tudi uporabo ilegalnih pripravkih iz konoplje, je prepričana Tanja. »Kupovanje izdelkov iz konoplje na črnem trgu je namreč veliko tveganje. Ne ve se, kaj ti izdelki sploh vsebujejo, lahko so onesnaženi s topili in pesticidi. Taki pripravki lahko naredijo več škode kot koristi.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, 51, 18. december, 2023.
