Mateja J. Potočnik

Oddaja Prava ideja je dobila devet priznanj in nagrad, domačih in mednarodnih. V učnem programu jo imajo srednje in visoke poslovne šole. V svoje programe za brezposelne jo vključujejo na zavodu za zaposlovanje. Edita Malnar Cetinski je lani prejela slovensko nagrado za družbeno odgovornost horus 2018, ker »je z oddajo pokazala, da je lahko tudi Slovenija država uspešnih ljudi, ki postavljajo Slovenijo na zemljevid podjetno uspešnih držav. Njeno delo predstavlja vzor, zgled družbeno odgovornega novinarstva,« so zapisali v obrazložitvi nagrade. Oddaja Prava ideja je nastala leta 2008 kot odgovor na takratne številne tajkunske škandale, finančne goljufije, gospodarsko in finančno krizo ter pesimizem v smislu, da se v naši državi nič ne da. Edita v oddaji že enajst let dokazuje, da se da. Ne nazadnje je tudi sama preživela hudo tragedijo, se vrnila na televizijo in se bori – vsak dan znova.

V vsaki oddaji Prava ideja znova in znova dokazujete, da se da. Slovenci pa klub temu radi jamramo, se pritožujemo nad državo, čeprav je relativno mlada.

Jamranje je slovenski nacionalni šport. (smeh) In iskanje krivcev zunaj sebe, pritoževanje čez oblast, politiko, šefa in ženo. A to zbija moralo ljudi, samozaupanje, samozavest. In to je škoda. Ker Slovenci smo že neštetokrat dokazali, da smo izjemno sposobni, da smo vrhunski v športu, umetnosti, visoki tehnologiji, pa vse do preprostih stvari, kot je steklenička za vodo, ki te opozarja, da moraš piti več vode. Tudi to je naš izum, ki ruši rekorde. Odkar imam oddajo Prava ideja, se mi zdi, da se stvari spreminjajo, da ljudje lažje sprejemajo uspehe drugih – ker jamrajoči to težko storijo. V oddaji predstavljamo zgodbe, v katerih so ljudje z lastnim znanjem, zaupanjem vase, z jasno vizijo dosegli to, kar lahko doseže vsak, kjerkoli na tem svetu.

Vsak na tem svetu?

Vsak pride na svet z nekim talentom ali strastjo, vsak lahko nekaj ustvari, če želi. Poiskati mora ta talent, zaupati vase in vztrajati na tej poti. Ta zadnja komponenta nam manjka, že pri prvi oviri vržemo puško v koruzo. Zato smo v oddajo uvedli novo rubriko Napake kot priložnosti, v kateri izpostavljamo, da so napake nekaj čisto normalnega, človeškega, dogajajo se vsem. A je dobro, če se iz njih kaj naučimo. Zdi se mi odlično, da mi podjetniki zaupajo te napake.

Neuspeh je pri Slovencih še vedno sramota, ne izziv.

Tako je. V Ameriki je čisto drugače, nekajkrat sem bila v Silicijevi dolini, investitorji celo bolj cenijo nekoga, ki je večkrat bankrotiral, ker ima več izkušenj in se zna pobrati. Pri nas je to še v povojih, a se spreminja na bolje. Premalo smo samozavestni, premalo se zavedamo svojih sposobnosti. A nič ne pade z neba. Zato v oddaji predstavljamo ljudi, ki so si upali. Če ti ne uspe prvič, ti bo pa drugič.

Spremljate različne generacije. So bolj podjetni, drzni mlajši ali starejši?

Mlajša generacija je, kot bi bila z drugega planeta. Ne obremenjujejo se z mejami, Slovenijo, zanje je svet globalna vas, računalništvo imajo v malem prstu, obvladajo angleščino, Amerika je njihova. Danes ni pomembno, kje živiš, na spletu lahko prodajaš vse, pomembno je, kakšno ekipo zbereš okrog sebe in kaj hočeš doseči. Seveda obstajajo mladi, ki si ne upajo, nekatere spravljajo v dvome starši, dobra vzgoja je najpomembnejša nagrada, ki jo dobiš v življenju. Če imaš trdne temelje, boš lažje uspel.

Je v podjetništvu še kaj razlik med moškimi in ženskami, si tudi ženske bolj upajo na to pot?

Podjetnice ne želijo, da delamo razliko, a podjetniški svet je še vedno moški. Ni ravno vsakdanje, da se ženska odloči, da bo poleg materinstva in gospodinjstva še uspešna podjetnica. A ko se odloči, se vse da. Imamo ogromno uspešnih podjetnic, ki se znajo dobro organizirati, si poiskati pomoč. A ženske se dosti bolj odrekajo kot moški. Dogaja pa se že, da če moški ni podjetnik, je pa njegova žena, potem on prevzame skrb za otroke in gospodinjstvo. Delo si  že znajo razdeliti. Moški del družbe se tudi spreminja, prilagaja ženski. In s tem nimajo težav, so ponosni, da imajo uspešne ženske.

Pa pridejo v podjetništvu prav tudi ženske dobre lastnosti?

Ženske izkoriščajo intuicijo, ki jo imamo razvito bolje kot moški – občutek za stvari in ljudi. Ženska je bolj sočutna, empatična do sodelavcev, vsaj naj bi bila, seveda so tudi izjeme. Ženske so ponosne na to, da začutijo ljudi okrog sebe, da znajo zbrati dobro ekipo, da imajo občutek za dober posel. Bolj poslušajo sebe, moški pa bolj kolege, sodelavce. A seveda tudi moški uporabljajo intuicijo, se zanašajo nanjo.

Se v širši družbi spreminja tudi mentaliteta narodov? V nekaterih državah se s podjetnicami sploh niso želeli pogovarjati, sklepati poslov. Tudi v državah nekdanje Jugoslavije.

Tudi to se spreminja, podjetje iz Kranja ima tovarne v Srbiji, Makedoniji, odlično sodelujejo tudi s šefinjo. V arabskem svetu moraš imeti njihovega državljana za zastopnika, tako da ni pomembno, katerega spola si.

V eni zadnjih oddaj ste imeli za gostjo mlado Nino Šenk, ki je tako uspešna skladateljica klasične in sodobne glasbe v svetovnem merilu, da je »razprodana« že za nekaj let naprej. Zanimivo, da ste jo gostili v oddaji.

Mnogi ljudje so bili navdušeni, ker sem imela v oddaji glasbenico, torej »podjetnico« s čisto drugega področja. Tudi v Slovenski filharmoniji izvajajo njene skladbe in s tem privabljajo nove obiskovalce.

Kako pa preverjate svoje goste? Lahko bi se vam zgodilo, da bi gostili kakšnega z nizkimi moralnimi normami, če se malo lepše izrazim.

S kolegico se res trudiva, da vsakega gosta preveriva po najboljših močeh. Preveriva prihodke, dobičke, število zaposlenih, rast, dodano vrednost, morebitne obravnave na sodiščih, poštenost, družbeno odgovornost – kam vlaga sredstva, kako vrača družbi, to se mi zdi izjemno pomembno.

Več v Zarji št. 9, 26.2.2019